povzetek knjige avtorice Florence Scovel Shinn

Večina ljudi misli, da je življenje bitka, toda življenje ni bitka, ampak igra.

Vendar je to igra, ki je ne moremo uspešno igrati brez poznavanja božjega zakona. Uči nas, da igra v igri življenja vodilno vlogo sposobnost predstavljanja (vizualizacije). Za uspešnost v igri življenja je nujno vzgajati sposobnosti predstave. Človek, ki svoje predstavne zmožnosti izuri tako, da si vedno zamišlja samo dobro, prinese v svoje življenje 'vse pravične želje svojega srca': zdravje, bogastvo, ljubezen, prijatelje, popolno uresničenje sebe in najvišjih idealov.

Človek mora razumeti delovanje svojega duha, da lahko uspešno izuri svojo domišljijo.

Ločimo tri predele duha: podzavest, zavest in nadzavest. Podzavest je preprosto moč brez usmerjenosti. Karkoli človek globoko občuti ali si jasno zamisli, se vtisne v podzavest in se uresniči do najmanjše podrobnosti.

Zavest se imenuje tudi umrljivi ali telesni duh. To je človeški duh in vidi življenje tako, kakršno se nam kaže. Vidi smrt, uničenje, bolezni, revščino in omejitve vseh vrst, ter to vtisne v podzavest.



Nadzavest je božji duh v človeku in je sfera najvišjih idej.

V življenju mora vsak zasesti svoje mesto, ki ga ne more zapolniti nihče drug. So stvari, ki jih moraš narediti; nihče drug jih ne more opraviti namesto tebe.

V nadzavesti nosimo popolno sliko o tej nalogi, o božanskem namenu. Ponavadi nam skozi zavest šine kot nedosegljivi ideal – kot nekaj, kar je preveč popolno in lepo, da bi bilo res. Božji razum, ki je v vsakem posamezniku, človeku kaže njegovo pravo usodo (ali namen).

Jezus Kristus je učil, da ima vsak človek moč, da blagoslovi, pomnoži, zdravi in pomaga k uspehu.

Človeka ločita od uresničitve njegovih najvišjih idealov in želja srca samo dvom in strah. Kadar pa si človek nekaj zaželi brez vsakega dvoma, bo to prav gotovo tudi dobil.

Strah mora biti črtan iz zavesti. On je človekov edini sovražnik: strah pred pomanjkanjem, strah pred neuspehom, strah pred boleznijo, strah pred izgubo in občutek negotovosti ob nekem načrtu. Strah moramo nadomestiti z vero, saj je strah samo sprevržena vera, je vera v zlo namesto v dobro.

Smisel igre življenja je, da človek jasno vidi dobro in da izbriše vse slike zla v sebi. To stori tako, da v podzavest vtisne uresničevanje dobrega. Podzavest je človekova zvesta služabnica, paziti pa moramo, da ji dajemo pravilna navodila.

Jasno, z močjo in prepričanjem si govorite:

»Zdaj lomim in uničujem (z besedami) vse neresnične zapise v svoji podzavesti. Povrnejo naj se v prah svojega prvotnega neobstoja, ker so bili rojeni iz mojih lastnih ničevih predstav. Zdaj s Kristusom ustvarjam popolne zapise - posnetke zdravja, bogastva, ljubezni in popolnega uresničenja sebe.«

To je bistvo življenja, dokončana Igra.

Za povprečnega človeka sploh ni lahko doseči duhovne uglašenosti s stvarjo, ki jo potrebuje. Človek mora vedno videti cilj svojega potovanja in zahtevati potrditev tistega, kar je že dobil, pa naj bo to zdravje, ljubezen, uresničenje sebe, dom ali prijateljstvo. Vse to so dokončne in popolne ideje, ki bivajo v božanskem duhu (človekovi nadzavesti). Uresničijo se skozi človeka, ne za človeka. Človek je torej njihov kanal.

Potrebujemo nekoga, da nas podpira v naši veri in prizadevanju. Vsak lahko podpira drugega v njegovem prizadevanju. Prijatelj vidi uspeh, zdravje in bogastvo veliko bolj jasno in nikoli ne omahuje, ker ni tako vpleten v situacijo. Veliko lažje je verjeti v uresničitev nekoga drugega kot v svojo. Človek ne sme oklevati, ko je potrebno koga prositi za pomoč, če čuti, da dvomi in omahuje. Mnogi veliki ljudje dolgujejo svoj uspeh ženi ali prijateljem, ki so verjeli vanje in jim s svojo trdno podporo pomagali do uresničitve.

Konjska podkev ali zajčja tačka sami po sebi nimata čisto nobene moči. Če pa človek verjame, da prinašata srečo, ustvari v podzavesti pričakovanje, s tem pa privlači 'srečne situacije'. Odkrila sem, da to odpove, ko človek duhovno napreduje in spozna višje zakone. Zato odloži 'malike'. Spozna, da stoji za temi stvarmi ena in edina moč, Bog, in da predmet v njem samo vzpodbudi pričakovanje sreče.

Če se bojiš, se vdajaš v vero dveh moči, v dobro in zlo, namesto da bi verjel v eno samo. Bog je popoln, zato ne more obstajati še kakšna druga moč, razen če si je človek ne ustvari sam. Ko je človek pripravljen storiti tisto, česar se je bal, je možno, da mu tega ni treba storiti, ker se mu umakne s poti. To je zakon pokornosti ali neupiranja, ki ni preveč znan.

Nekdo je rekel, da pogum vsebuje genialnost in magijo. Spoprimite se s stvarjo ali položajem, ki se ga bojite, brez strahu, in sploh se ne boste imeli s čim spoprijeti. Odpadla bo vsaka težavnost.

Nevidne sile vedno delajo za človeka. Človek privlači vse, kar izrazi z besedami. Vzrok leži v neustavljivi moči besede. Že stari narodi so verjeli, da se vse, kar kdo izreče, uresniči, zato je bil tabu, nevarne sile imenovati s pravim imenom. Zanje so uporabljali opisna imena.

Star pregovor pravi, da sme človek uporabljati besede samo v tri namene: da bi zdravil, da bi blagoslovil in da bi molil.

Prava beseda in jasna vizija lahko prenovita telo in izbrišeta bolezen iz zavesti. Metafizik ve, da ima vsaka bolezen paralelo v duševnosti. Če hočemo zdraviti telo, moramo najprej 'ozdraviti dušo'.

Duša je podzavestni duh. Moramo jo varovati pred napačnim razmišljanjem.

'Mistična poroka' je poroka duše in duha, podzavesti in nadzavesti. Postati morata eno. Ko je podzavest prepojena s popolnimi idejami nadzavesti, sta Bog in človek eno. Torej je človek eno s kraljestvom popolnih misli; človek, ustvarjen po Božji podobi in sličnosti (viziji). Dana mu je moč in oblast nad vsemi bitji stvarstva in nad lastnim duhom, telesom in dejanji.

Če človek nekoga blagoslovi, mu odvzame moč, da bi mu škodoval. Zato ljubite svoje sovražnike, blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas prezirajo in vas preganjajo. Blagoslavljajte sovražnika in odvzeli mu boste orožje. Njegove puščice se bodo spremenile v blagoslov. To je zakon pokornosti, vendar lahko človek dojame to idejo samo na ravni duhovnega razumevanja.

Ta zakon pokornosti ne velja samo za posameznike, temveč za cele narode.

Tisti, ki je poln dobrohotnosti, je obdan z veliko, zaščitno avro. Nobeno orožje mu ne more do živega – ker ljubezen in naklonjenost premagata sovražnika v človeku samem, tudi zunanjih sovražnikov ni več.

Jezus Kristus je rekel, naj se ne upiramo zlu, ker je vedel, da zlo ne obstaja. Zlo se je rodilo iz človekove 'nečimrne domišljije', ali vere v dve moči, v dobro in v slabo.

Zatorej je zlo nepravi, po človeku ustvarjeni zakon, ki ga je postavila psihoma ali speča duša. To je človeška duša, ki jo je uročila ljudska vera (v greh, bolezen, smrt…). Vse to so zemeljske in minljive misli.

Otroci pritegnejo bolezni, ker so zelo občutljivi in nanje vplivajo misli odraslih. So kakor slikarska platna, na katera se slikajo strahovi njihovih staršev.

Negativne misli se ne morejo dotakniti ali vplivati na človeka, ki je osredotočen na pravo mišljenje in se k sočloveku obrača z dobrohotnostjo. Tak človek tudi strahu ne pozna. Ker oddaja samo dobre misli, lahko tudi sprejema le pozitivne misli.

Neharmonične situacije se pojavijo zaradi porušenega ravnotežja v človeku. Ko je človek miren, ko v njegovi notranjosti ni čustvenega odziva na neprijetne situacije, same izginejo z njegove poti. Z drugimi besedami: ladja pristane, ko je morje mirno.

Preteklost in prihodnost sta tatova časa. Človek mora preteklost, če jo ima v ujetništvu, blagosloviti in jo pozabiti. Prihodnost mora blagosloviti, vedoč, da mu bo prinesla neskončno veselje. Zdaj pa mora polno živeti vsak trenutek.

Kristus je rekel: »Spoznali boste resnico in ta vas bo osvobodila.« Torej svoboda (osvoboditev izpod neprijetne ali težke situacije) prihaja z znanjem, s poznavanjem duhovnega zakona.

Poslušnost je pred avtoriteto. Zakon se pokori človeku, če se človek pokori zakonu. Človek mora spoštovati zakonitosti elektrike, preden si jo naredi za služabnika. Kadar z njo ravna malomarno (ne upošteva njenih zakonov), postane elektrika njegov smrtni sovražnik. Enako velja tudi za duhovne zakone.

Božanski izbor bi vse zadovoljil in prinesel srečo. Božanski vzorec je edini vzorec, po katerem je varno delati.

Želja je strašna, neustavljiva sila. Speljati jo moramo po pravih kanalih, drugače povzroči pravi kaos.

Kadar nekaj prosimo ali zahtevamo, je najbolj pomembna prva stopnja, to je, da znamo pravilno želeti ali zahtevati. Aktivna vera je most, preko katerega človek dospe v svojo obljubljeno deželo.

Če se človekovi zavesti besede oz. izrek ne zdi prepričljiv, naj ga ne uporablja.

Človek bi moral vedno zahtevati samo tisto, kar mu po božanski pravici res pripada. Izrek je treba ponavljati znova in znova, včasih več ur skupaj, potihem ali naglas, mirno in odločno. To lahko primerjamo z navijanjem budilke - sebe moramo naviti z besedami.

Vse, kar se uresniči pod prisilo osebne volje, je pridobljeno na nezdrav način in ima nujno slab izid. Človek je bil opomnjen: »Moja volja naj se zgodi, ne tvoja.«

Zanimivo je, da človek dobi točno tisto, kar si želi, potem ko se odpove osebni volji in tako omogoči brezmejnemu razumu, da deluje skozenj. Rečeno je bilo:«Mirujte in glejte Gospodovo zveličanje.« Zveličanje pomeni rešitev ali izpolnitev zakona. Mirovanje pomeni nasprotje delovanja, to je nedelanje.

Krščanstvo je osnovano na zakonu odpuščanja. Kristus nas je odrešil zakona karme – v vsakem človeku je njegov Zveličar in rešitev vseh protislovnih situacij. Človek ne more prisiliti zunanjosti, da bi bila tisto, kar on ni. Če si želi bogastva, mora biti najprej bogat v svoji zavesti.

Rečeno je bilo:«Kar se razsipa, se bo namnožilo; kar se kopiči bolj, kot je potrebno, pelje v revščino.« Mnogi ljudje ne vedo, da so darila in predmeti naložbe, in da kopičenje ter varčevanje nedvomno vodi v izgubo. Če človek ne upošteva notranjih občutkov in navodil, kdaj naj neko vsoto denarja podari ali porabi, se bo ista količina denarja nesrečno izgubila.

Zakon vedno stoji ob strani človeku, ki troši modro in brez strahu.

Če človek svojemu viru (Bogu) popolnoma zaupa, potem je ta neizčrpen in nikoli ne odpove. Seveda pa morata biti vera in zaupanje prva, šele nato pride uresničitev. Vera je jedro stvari, ki si jih želimo, in dokaz stvari, ki jih ne vidimo, zakaj vera trdno vztraja v vizijah.


Če pogosto ponavljamo stavek:« To breme prelagam na Boga v sebi in se ga osvobodim,« se naše vizije izostrijo in preplavi nas občutek olajšanja.

Jezus Kristus je prinesel dobre novice (evangelij), da obstaja zakon, ki je višji od zakona karme in ga zato presega. To je zakon milosti ali odpuščanja. Človeka osvobaja zakona vzroka in zakona posledice.

Ko se bomo prepustili v vodstvo nadzavesti Kristusa ali Boga v človeku, bo 'vstajenje telesa od mrtvih' dokončno. Človek ob smrti ne bo več odvrgel svojega telesa, ampak se bo spremenil v 'električno telo', saj krščanstvo temelji na odpuščanju grehov in 'prazni grobnici'.

Ko človek spozna svoje sposobnosti in delovanje duha, bi rad našel hiter in lahek način, kako v podzavest vtisniti dobro. Samo razumsko poznavanje Resnice namreč ne daje želenih rezultatov.

Nadzavest (ali Kristus v človeku) je tisti predel, ki bije človekove boje in ga osvobaja nepravih misli, skrbi (bremen), stanj, ki imajo korenine v podzavesti.

Človek krši zakon, če nosi breme sam.

Skoraj nemogoče je doseči kakršenkoli napredek, če podzavest usmerjamo z zavestjo ali razumom, saj je razum omejen s svojimi lastnimi predstavami in poln dvomov in strahu. Skrbi in težave moramo odložiti v nadzavesti (ali Kristusu v človeku), kjer postanejo lahke in se porazgubijo v prvotni neobstoj. Kristus je rekel: »Moj jarem je lahek in moje breme je sladko.« V Petinpetdesetem psalmu je rečeno:« Preložite na Gospoda svojo skrb.«

Glasba pogosto naredi močan vtis na podzavest, ker ima lastnost četrte dimenzije, zato dušo osvobaja ujetništva. Z njo mnoge čudovite stvari postanejo naenkrat možne in uresničljive.

Resnična ljubezen je nesebična in ne pozna strahu. Izliva se na predmet svoje naklonjenosti, ne da bi pričakovala povračilo. Njena sreča je sreča dajanja. Ljubezen je uresničenje Boga, zato je najmočnejša privlačna sila v vesolju. Ista, nesebična ljubezen pritegne, kar je njenega; ni ji treba prositi ali iskati. Le redkokdo ima jasne predstave o resnični ljubezni. Človek je v svojih čustvih sebičen, zatiralski ali pa prestrašen, zato izgubi predmet svoje ljubezni. Ljubosumje je najhujši sovražnik ljubezni, saj domišljija pod njegovim vplivom podivja.

Trpljenje ni nujno za človekov razvoj, je le rezultat nasilja nad duhovnim zakonom, vendar pa izgleda, da so se le redki ljudje sposobni zbuditi iz otopelosti 'speče duše' brez njega. Ko so ljudje srečni, postanejo egoistični in zakon karme začne delovati sam od sebe. Ljudje pogosto trpijo izgube, ker ne znajo spoštovati, kar imajo.

Nekdaj so mislili, da je ženska slaba mati, če ni kar naprej v skrbeh za svoje otroke. Zdaj vemo, da je materinski strah odgovoren za mnoge nesreče in bolezni, ki se zgodijo otrokom. Srečna je tista mati, ki odkritosrčno reče, da prepušča otroka božjim rokam in da torej ve, da je v dobrih rokah (pod božansko zaščito).

Nevarno je iskati vodstvo na duševni ravni, saj je to področje mnogih želja in mnenj, ne pa 'edine volje, edinega duha'. Če človek odpre svojo zavest subjektivnosti, postane tarča uničujočih sil. Področje duševnosti je rezultat človekovih zemeljskih misli in je polno nasprotij. Odprto je tako za dobra kot za slaba sporočila. Znanost o številkah in horoskopi človeka zadržujejo na ravni razumskega (ali zemeljskega), ker ostane na poti karme.

Božja volja je, da se človeku uresniči vsaka pravična želja njegovega srca. Človeška volja pa mora brez omahovanja podpirati popolno vizijo. Pogosto je potreben močan napor volje, da opustimo pleve zemeljskega (posvetnega) mišljenja. Povprečnemu človeku je veliko lažje biti prestrašen kot pa veren. Torej je vera napor volje. Ko se človek duhovno prebudi, spozna, da je vsako zunanje neskladje le odraz duhovnega nemira. Če se spotakne in pade, mora vedeti, da se spotika in pada tudi v zavesti.

Človekova najvišja želja in hkrati nuja je torej spoznati božanski načrt svojega življenja. Marsikateri človek nima niti najmanjšega pojma o božanskem namenu. Njegova zahteva naj bo:

»Brezmejni duh, dovoli, da se božanski načrt mojega življenja uresniči. Naj se izrazijo moje genialne sposobnosti in naj jasno vidim popolni načrt.«

Popolni načrt zajema zdravje, bogastvo, ljubezen in popolno samouresničenje. To je bistvo življenja in prinaša popolno srečo. Ko človek izrazi to zahtevo, lahko v njegovem življenju pride do velikih sprememb, saj prej skoraj vsakdo blodi daleč od božanskega načrta. Naj se uresniči Božja volja, ne človekova, Božji načrt, ne človekov. Ta napotek se pojavlja skozi vso Biblijo.

Ko je človek 'preveč prepričan vase', se mu pogosto zgodi, da vse obstane na mrtvi točki. To pomeni, da se zanaša na svojo osebnost, namesto na 'Očeta v sebi'.

Med človeka in njegovo samouresničitev se pogosto vrine strah. Strah in skrb sta smrtna greha. Sta sprevržena vera, ki preko popačenih duhovnih slik uresniči stvar, ki se je človek boji. Naloga človeka je, da te sovražnike izkorenini iz podzavesti. Ko človek premaga strah, je popoln. Maeterlinck je dejal:"«Človek je Bog, ki se boji.«

Karkoli človek zahteva ali prosi, so popolne ideje, ki so zabeležene v božanskem duhu, in se morajo uresničiti v milosti in na popoln način. Človek naj se zahvaljuje za tisto, kar je že prejel na ravni nevidnega in se aktivno pripravlja na sprejem na ravni vidnega.

Nekateri ljudje radi dajejo, ne znajo pa sprejemati. Darila odklanjajo zaradi ponosa ali kakšnih negativnih vzrokov in tako zaprejo kanale. Nazadnje se znajdejo brez vsega.

Dajanje in prejemanje je vedno v ravnovesju. Ko človek daje, ne sme misliti na povračilo, vendar pa krši zakon, če ne sprejme, kar mu je dano v povračilo. Vsa darila prihajajo od Boga in človek je le kanal, po katerem pridejo.

Kdor daje, naj ne misli na pomanjkanje in tudi ta naj ne misli na pomanjkanje, kdor prejema.

Pravi človek, duhovni človek, je nerojen in nesmrten. Nikoli se ni rodil in nikoli ni umrl. Resnica človeka osvobodi karme, greha in smrti. Človek, ustvarjen po Njegovi podobi, je svoboden. Njegova svoboda izvira iz izpolnjevanja usode, iz uresničevanja božanskega vzorca svojega življenja.

Vse dobro, kar se mora uresničiti v človekovem življenju, je v božanskem duhu že dokončno dejstvo. Človekovo spoznanje ali izgovorjena beseda to oživita, zato mora paziti, da odredi, naj se uresniči samo božanska ideja. Stalno ponavljanje prošnje ali zahteve v podzavesti vzpostavi vero. Če je človekova vera popolna, je dovolj, da prošnjo izreče enkrat. Ne sme moledovati in prosjačiti, bolje je, da se večkrat vnaprej zahvali za izpolnitev. Ko se človek odloči, da bo prosil za uresničitev, ne sme nikoli odnehati sredi poti. Če prosimo Očeta za nekaj, odločno recimo:

»Oče, vzel ne bom nič manj, kot sem prosil, ampak več!«

Nekaj izrekov, ki lahko pomagajo marsikomu:

za bogastvo:

Bog je moj vir, ki nikoli ne odpove. Velike vsote denarja me v milosti dosežejo na popoln način.

za prave okoliščine:

Vsi načrti, ki ne prihajajo od mojega Očeta v nebesih, naj se razpršijo in zbledijo. Zdaj se bo uresničila božanska ideja.

Samo tisto, kar je pravo za Boga, je pravo zame, saj sva jaz in Oče ENO.

Božanska ljubezen bo zdaj razblinila vse napačne okoliščine mojega duha, telesa in zadev. Božanska ljubezen je v vesolju najmočnejša in raztopi vse, kar ni ljubezen.

za vero:

Ker sem eno z Bogom, sem eno z dobrim v sebi, saj je Bog daritelj in darilo. Daritelja ne morem ločiti od darila.

za zdravje:

Božanska ljubezen preplavlja mojo zavest z zdravjem. Vsaka celica mojega telesa je napolnjena z lučjo.

za dober vid:

Moje oči so božje oči. Gledam z duhovnimi očmi. Jasno vidim odprto pot; na njej ni zaprek. Jasno vidim popolni načrt.

za vodstvo:

Vedno sem dovzeten za napotke intuicije in poslušen Tvoji volji.

za sluh:

Moja ušesa so božja ušesa. Slišim z duhovnimi ušesi. Pokoren sem in pripravljen na Tvoje vodstvo. Veseli me, da slišim radostne vesti.

za pravo delo:

Imam prekrasno delo. Zanj dobim čudovito plačilo.

za osvoboditev od vsake odvisnosti:

To skrb prelagam na Kristusa v sebi in sem svoboden.