Prebivalci Andamanskega otočja v Bengalskem zalivu, ki so bili nekoč poznani po veliki agresivnosti in po posebnem izgledu, so genetsko edinstveni in bi lahko bili direktni potomci ljudi iz kamene dobe, so objavili znanstveniki.

Analiza vzorcev DNK, ki je bila vzeta nedavno in pred sto leti, je dokazala, da so prebivalci Andamanskega otočja, se pravi etnična skupina, ki je poznana pod imenom Jarawa, genetsko različni od ostalih Azijatov. Otočani, ki so na robu izumrtja, imajo drugačno kulturo in jezik, fizično pa so podobni afriškim pigmejcem. Njihov genetski sestav kaže na to, da bi lahko bili potomci ljudi, ki so v zadnji ledeni dobi pred 20.000 leti, migrirali iz Afrike proti vzhodu.


Dr. Erika Hagelberg iz univerze v Oslu, je v sodelovanju s kolegi iz Indije, ZDA in Nove Zelandije, preučevala vzorce DNK treh od današnjih štirih plemen iz Andamanskega otočja. DNK so našli v vzorcih las, katere je med leti 1906 in 1908 našel britanski etnograf Alfred Radcliffe-Brown.

V teh vzorcih so znanstveniki preučevali mitohondrijski DNK, ki se zagotovo nespremenjen prenaša iz mame na hči in Y kromosome, ki se na podoben način prenašajo iz očeta na sina. Razlike v vzorcih, ki so bili stari sto let in današnji, so bili neznatni. So le posledica genske mutacije, ki se lahko časovno opredeli na temelju povprečne hitrosti mutacije med generacijami. Ti rezultati se ujemajo z poznanimi zgodovinskimi dejstvi.

Tako so prišli do zaključka, da so se Jerawe začeli razlikovati od ostalih Azijatov pred 20.000 tisoč leti. Čeprav so še vedno bližje povezani z ostalimi Azijati, kakor z modernimi Afričani, njihova DNK kaže, da so potomci starejše skupine ljudi, katera je zapustila Afriko in naselila Azijo.