5. novembra 2002 sem si prav nesrečno večkrat zlomila levo nogo in gleženj. Po operaciji, izkušnji z duhovnimi zdravilci in petih dnevih ležanja v bolnici, sem se vrnila domov. Edino priporočilo, ki sem ga dobila ob odpustu, je bilo: ne stopiti na nogo. Nisem vedela, da bo to trajalo več kot tri mesece, saj do sedaj nisem poznala ljudi s podobnimi poškodbami kosti.

Ker močno zaupam v to, da je za moje ozdravljenje poleg kirurškega posega potrebna tudi moja samozdraviteljska sposobnost (poleg reikija in meditacij še kaj drugega), sem se seveda takoj ob prihodu domov poglobila v naravno zdravilstvo.



Doma imamo dve mački in že dalj časa vem, da mačke med predenjem zdravilno vplivajo nase in na svojo okolico, in da njihovo predenje dobro deluje tudi na zlome (Marjanin članek o tem najdete tudi v Pozitivkah). Ker mački med sabo nista prav ljubeči, je ena poležavala podnevi pri meni na kavču, druga pa je šla ponoči z mano v posteljo spat. V prehrano sem takoj uvedla čim več hrane s proteini (ker ne maram veliko mesa, so bile to predvsem stročnice in soja), z žitaricami (oves, ječmen in proso) in veliko sadja (mango). Nogo sem morala še vedno hladiti z ledom, ker je bila zelo otečena. Redno uživam tudi sladkovodne alge ALGEA, ko pa se mi je četrti teden po zlomu pojavila vročina in so se bolečine v nogi zelo okrepile, sem uporabila še immunal (v petih dneh se je stanje normaliziralo). Redno sem pila tudi žajbljev čaj in žitno črno kavo. Priporoča se tudi jemanje preparatov, ki vsebujejo ginseng (kapsule Bilobil), vendar se pozitivni učinki jemanja teh kapsul pokažejo šele po kakih treh mesecih. Tako pravijo oz. piše.


Tri tedne po zlomu sem lahko snela longeto in sedaj je bil čas, da poskrbim za kirurško rano in za to, da zmanjšam oteklino noge. V vsej dosegljivi literaturi je pisalo, da pri oteklinah najbolj pomaga zavijanje noge v liste zelja, a najbolj priporočljiv je kodrasti ohrovt. Čiste zunanje liste zeljnate glave povaljamo z valjarjem ali steklenico, jih položimo na oteklino in zavijemo s povojem. Nekateri priporočajo, da se nariba večja količina svežega zelja (ali ohrovta) in da se prizadeto mesto na debelo obloži s tem, nato pa čez povijemo čisto tkanino, prizadeto okončino pa damo v večjo polivinilasto vrečko. Po nekaj urah pregreto zelje odstranimo. Seveda pomaga tudi to, če si zelje ali ohrovt uvrstimo kot solato na jedilnik, saj kar zdravi od zunaj, zdravi tudi od znotraj. Pomembno pa je še pitje čaja za ledvice, da le-te lažje odstranjujejo vodo iz telesa.

Poleg zeljnih se priporočajo tudi glineni obkladki, vendar morajo biti rane zaceljene. Ravno tako si lahko pomagamo s surovim naribanim krompirjem, pa tudi z obkladkom iz kuhanega ješprenja (sploh za vnete otekline).

V slovenskem ljudskem zdravilstvu se pri zlomih najbolj priporoča rastlina gabez (korenina), in to za notranjo in zunanjo uporabo. Gabez vsebuje od vseh rastlin največ alantoina, ki je potreben za tvorbo celic ob celjenju ran, pomaga pa poleg zlomov tudi pri pretegnjenih mišicah, zvinih itd, zdravilen pa je tudi za dihala. V trgovini z zdravo prehrano, mogoče tudi v lekarnah, dobite gabezovo tinkturo (iz lekarne patra Simona Ašiča), ki jo nato trikrat na dan razredčeno z vodo popijete. V navodilih te tinkture se navaja, da se uporablja notranje (pomaga pri gripi, želodčnem katarju, ledvičnih obolenjih) in zunanje kot obkladek pri zvinih itd.


Poleg gabeza pater Ašič priporoča ob zlomih tudi rastlino veliki oman. Mast iz gabeza ali velikega omana se lahko pripravi tudi doma s pomočjo nesoljene svinjske masti. Očiščene sveže korenine gabeza ali omana narežemo, precvremo v masti in precedimo skozi čisto krpo v keramičen ali steklen kozarček.
Korenine gabeza lahko tudi posušimo in suhe stolčemo v prah. Po potrebi nato naredimo kašasti obkladek iz treh žlic praška in malo vroče vode.To namažemo na platneno krpo in položimo na rano (krčne žile, revma, protin, vneta kost, porebrnico).
Pomaga pa tudi uživanje prahu divjega kostanja (ki se ga ne dobi v lekarnah) in pa lubje hrasta (za umivanje prizadetega dela telesa).

Prijateljica mi je preskrbela gabez od zeliščarice iz naše okolice. Namočen je v alkoholu. Tega sem uporabljala za mazanje cele noge do kolena, ko pa se je noga na zraku posušila, sem čezenj namazala še ognjičevo mazilo od iste zeliščarice. Na žalost moja koža alkohola ni dobro prenašala, zato sem ta način morala opustiti. Prijateljica mi je našla kasneje še gabezovo mazilo (izdelujejo ga v mariborskih lekarnah), in to mazilo je na mojo nogo zelo dobro delovalo.

Želela sem uporabljati tudi Končevo smrekovo mazilo, pa ga žal koža ni dobro prenašala, čeprav se s tem mazilom veliko ljudi zelo pohvali. In tudi jaz, saj ga imam vedno v domači lekarni in ga sama, pa tudi otroci, uporabljamo v več namenov.

V lekarni se proti oteklinam dobi tudi mazilo Lokohepan, vendar noga v začetku nanj ni dobro odreagirala. Sedaj pa občasno uporabljam tudi njega.

Ker mi je bila noga dva meseca po poškodbi še močno otečena, sem vprašala za nasvet še Lamo Shenphena. Dejal je, da je možno, da je prišlo med poškodbo/operacijo do poškodbe limfnega sistema, in da naj naredim desetdnevno kuro s propolisom: vsako jutro deset kapljic na kocko sladkorja. Zanimivo se mi je zdelo, da je noga postala četrti dan te kure bistveno boljša in da je taka tudi ostala.

Nogo redno vsak dan dvakrat tuširam dalj časa, večkrat pa mi hči pripravi tudi solno kopel. V začetku sem uporabljala za kopanje noge tudi kamilice, sedaj pa ne več, ker so rane zaceljene.

Upam, da bodo moje izkušnje pomagale še komu, saj so bile zadnje dneve zaradi vremenskih razmer poškodbe kosti prav množične. Za marsikoga, ki ima mavec, bodo nasveti (razen reikija, meditacij, mačk, prehrane, dvigovanja imunske odpornosti z immunalom, gabezovo tinkturo, algami…) prišli prav šele po tistem, ko mu mavec snamejo. Tudi takrat mu bo telo zelo hvaležno za vso pomoč, ki mu bo pomagala pri regeneraciji poškodbe.