Ian Mitchell, po izobrazbi ekolog, se že od leta 1982 poklicno ukvarja z varstvom narave. Živi na severovzhodu Škotske v kraju Lairg v pokrajini Sutherland.V Slovenijo redno prihaja že 20 let in je letos praznoval svoj 50. obisk naše dežele. V tem času je spoznal dobršen del Slovenije in seveda tudi mnogo Slovencev. Njegova ljubezen do dežele na sončni strani Alp, odlično znanje in izkušnje pri varstvu narave ga označujejo za škotskega ambasadorja varstva narave v Sloveniji oziroma slovenskega na Škotskem!




· ZAČNIVA S PRIČAKOVANIMA VPRAŠANJEMA: KAKO STE ZAŠLI V SLOVENIJO IN ZAKAJ SE TAKO RADI VRAČATE?

V zadnjih 20 letih se mi je življenje popolnoma spremenilo, in to po zaslugi Slovenije. Junija 1982 sem ravno končal podiplomski študij na univerzi in začel delati na področju varstva narave. Avgusta sva se z materjo odločila, da bi rada šla nekam na počitnice. Oba sva že od nekdaj imela rada gore, naravo in sprehode, tako da sva natanko vedela, kakšne počitnice si želiva. Moja velika "napaka" je bila, da sem se prepozno lotil rezervacij za dopust. Tako so bile najina prva, druga in tretja izbira nedosegljive. Kot zadnjo možnost je potovalni agent privlekel na dan brošuro takratne jugoslovanske potovalne agencije Yugotours in nama pokazal majhno vas v Julijskih Alpah, Kranjsko Goro. Videti je bila kot zelo prijazen kraj, vendar sva bila še vedno v dvomih, ker nisva vedela, kako bo. Jugoslavija in Slovenija sta bili za naju namreč nekaj popolnoma novega in tujega. Po premisleku sva se odločila, da bova tvegala in šla. Zdaj se pogosto šalim, da sem prvič prišel v Slovenijo pomotoma. To je bila najbolj pomembna in najboljša napaka, kar sem jih kdaj storil v življenju!
V deželo sem se zaljubil skoraj na prvi pogled! Stvari, ki me privlačijo, so dih jemajoče gore, fantastično in ohranjeno naravno okolje, vaša edinstvena zgodovina in kulturna dediščina, in seveda čudoviti ljudje. Zame so to največje dragocenosti, ki jih ima Slovenija, in več ko se o njej naučim, bolj uživam in ugotavljam, da obstaja še več stvari, ki jih lahko odkrijem in doživim.


· KAKO BI OZNAČILI VARSTVO NARAVE V SLOVENIJI?
Menim, da ima Slovenija nekaj izjemnih krajev, ki spadajo med nekatere najboljše naravne pokrajine na svetu. To pomeni, da ste v smislu varstva narave očitno nekaj naredili prav. Le upam lahko, da bodo okoljska vprašanja za vas še naprej obdržala enak pomen in da boste zagotovili, da se ena vaših največjih narodnih dragocenosti ohrani za prihodnje rodove.

· KAKŠNA STA PO VAŠEM MNENJU POMEN IN PRIHODNOST NARAVE V SLOVENIJI?
Slovenija ima veliko naravnih dragocenosti globalnega pomena. Ima na primer velike možnosti za razvoj visokokakovostnega turizma, ki bo temeljil na naravi. Slovenija ima zelo velike možnosti, da pokaže svojo pozitivno podobo kot "zeleni del Evrope". Mislim pa, da se ne bi smeli spreminjati zato, da bi tekmovali z že uveljavljenimi turističnimi kraji v Evropi. Ljudje prihajajo v Slovenijo zato, ker imajo lahko prav tu drugačne počitnice kot v drugih deželah. Prihajajo zaradi naravnega, čistega in mirnega okolja in zaradi enkratnih slovenskih kulturnih tradicij in čudovitih ljudi. Že več kot 20 let poslušam turiste, ki pravijo, da imajo radi Slovenijo "zato, ker je drugačna"!

· KAJ MENITE O OZAVEŠČENOSTI SLOVENCEV O NARAVNIH VREDNOTAH, KI JIH PREMOREMO, IN O NJIHOVEM OHRANJANJU?

Vem, da po vsej Sloveniji vlada splošna naklonjenost do podeželja, to velja predvsem za gore. Nisem pa prepričan o ozaveščenosti Slovencev o njihovem naravnem okolju. Splošno dejstvo je, da se vsi večkrat ne zavedamo vedno tega, kar nas obdaja. Upam, da so moji pogledi "od zunaj" pomagali pokazati, zakaj sta tako Slovenija kot tudi Škotska zelo lepi deželi in da morate biti ponosni na zelo običajne in redke stvari, ki vas obdajajo, kot so gozdovi, travniki, medvedi itd.

· LE MALO TUJCEV SE LAHKO POHVALI S TAKŠNIM POZNAVANJEM SLOVENIJE IN HKRATI POZNAVANJEM VARSTVA NARAVE, KAR VAM OMOGOČA TUDI ZANIMIV POGLED OD ZUNAJ.

Hvala za kompliment. Sam sebe nikoli ne vidim kot strokovnjaka za slovensko področje, ker se zavedam, da obstaja še veliko stvari, ki jih ne poznam. Imam 20 let izkušenj pri varstvu narave in 20 let izkušenj "turista" v Sloveniji, zato upam, da sem se nekaj naučil od obeh dežel! Strinjam se, da mi to omogoča edinstven pogled na obe državi. Več ko o Sloveniji spoznam, bolj se zavedam, kako sta dejansko pomembni naravna in kulturna dediščina. Ne vem, ali sem uspešen pri razlaganju svojih občutkov in misli o teh stvareh, toda poskušal bom naprej.

· KAKO TO, DA LAHKO BREZ TEŽAV NAVEŽETE STIK TAKO S KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI KOT Z USTANOVAMI?

V več letih je organizacija Scottish Natural Heritage (Škotska naravna dediščina), za katero delam, razvila trdno prepričanje, da moramo za zagotovitev dolgotrajne prihodnosti narave in okolja delati z ljudmi. Ugotovili smo, kako zelo koristno je tesno delo z različnimi ljudmi, od posameznih kmetov pa vse do velikih državnih organizacij. Včasih je videti, da to delo nima neposredne povezave z varstvom vrst ali življenskih prostorov, vendar moram poudariti, da so dobri odnosi vendarle pokazali, da so pozitivne okoljevarstvene dejavnosti prevzeli drugi, kar nam omogoča, da sami postorimo kaj drugega. Torej, da dokončno odgovorim na vaše vprašanje; mislim, da mi prav te izkušnje omogočajo, da brez težav navezujem različne stike po vsej Sloveniji. Ljudje so na začetku morda začudeni, da se tujec zanima za nekatere vidike njihovega dela ali življenja, toda Slovenci niso nikoli nasprotovali odkritemu in pristnemu pogovarjanju z menoj.

· ALI STE SE NAUČILI PRI NAS ČESA TAKŠNEGA, KAR LAHKO UPORABITE PRI SVOJEM DELU NA ŠKOTSKEM?

Ja, seveda, nenehno. Čudovit primer je vaše tradicionalno upravljanje gozdnih površin z zgodovino, ki sega več sto ali celo tisoč let nazaj. Naši gozdovi so resnično skromni v primerjavi s slovenskimi in mislim, da se od vas lahko še marsikaj naučimo. Biotska raznovrstnost, ki jo ponuja ena sama senožet v Bohinju, mi kaže, kaj bi na Škotskem s primernim znanjem in z upravljanjem lahko ponovno ustvarili. Mislim, da so bili nekateri največji slovenski naravovarstveniki prav vaši alpski kmetje. Upam, da boste te dobre kmetijske prakse še naprej izvajali in spodbujali. Koristi za okolje so ogromne in to lahko pozitivno vpliva na splošno gospodarstvo, s turizmom in ljudmi, ki radi uživajo na prostem.

· DOSLEJ STE ŽE DOKAJ DOBRO PREKRIŽARILI SLOVENIJO. KATERA OBMOČJA NAJRAJE OBISKUJETE IN KATERA BI ŠE RADI SPOZNALI?

Rad imam najrazličnejša območja Slovenije iz najrazličnejših vzrokov. Zelo rad imam Julijske Alpe, še posebno spektakularne gore in doline Triglavskega narodnega parka. To je zelo izjemen kraj, ki bi lahko bil središče promocije zelenega turizma po vsej Sloveniji. Rad imam Kranjsko Goro zaradi pokrajine in številnih prijateljev. Rad imam Bohinj s spokojnim jezerom, lepo okolico in prijaznimi ljudmi. Mislim tudi, da ima Bohinj nekaj z rastlinskimi vrstami najbolj bogatih travnikov v Evropi. Obožujem Kočevje z neverjetnimi gozdovi in zaradi prijateljev. Z njimi hodim gledat medvede, divje prašiče, srnjad in druge divje živali v njihovem naravnem okolju, kar je res čudovita in nepozabna izkušnja. Všeč mi je lepa dolina Soče, kamor sem šel prvič z raftom in s kanujem, tudi to je bilo eno nepozabnih doživetij. Rad imam pokrajino, čist zrak in mir Jezerskega in Logarske doline. Mislim, da je Ljubljana lepo in prijazno mesto, in zelo rad imam različna slovenska mesta in vasi, zaradi ljudi, ki jih z njimi povezujem. Rad imam senčne piranske ulice in številne skrivnostne jame na krasu. Všeč so mi valoviti hribi vzhodne Slovenije, vinogradi in prijazni ljudje čez Muro.
Vzhodne Slovenije pravzaprav še nisem veliko videl, toda prepričan sem, da mi bo tudi ta del všeč. Vem, da se ponavljam, toda več ko o Sloveniji novega izvem, bolj uživam in ugotavljam, da je še veliko neodkritega in nedoživetega.

· KAKO PA KAJ VAŠE ZNANJE SLOVENŠČINE?

Vedno poskusim malo govoriti slovensko, toda moram priznati, da se mi zdi slovenščina zelo zahteven jezik - skoraj nemogoče se ga je naučiti! Vendar pa so ljudje vedno presenečeni in hkrati zadovoljni, da se je "turist" poskusil naučiti njihovega jezika. Neverjetno, koliko prijateljstev se je začelo prav zaradi mojih smešnih napak v vašem jeziku! Zelo dober primer tega, kar počnem, je zamenjava pomenov besed "čebele" in "čebule"!! Leta 2001 sem namenil tri mesece učenju slovenščine. Obiskoval sem Poletno šolo slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani in trenutno imam slovensko dopisovalko Vesno Marinko iz Brezovice, ki mi piše v slovenščini in potem popravi vse moje napake! To zelo pomaga, vendar mislim, da je edini pravi način, da se naučim jezika, življenje v tej deželi!

· POGOSTO STE V SLOVENIJI. ALI MORDA RAZMIŠLJATE, DA BI SE TU USTALILI IN HODILI RAJŠI NA OBISKE NA ŠKOTSKO?

V Sloveniji imam zdaj toliko prijateljev, da se mi zdi zelo nepredstavljivo iti kam drugam. Ta prijateljstva zelo cenim in lahko odkrito in brez zadrege povem, da so moji številni slovenski prijatelji, tako mladi kot stari, spremenili moje življenje na boljše v mnogih pogledih, ki si jih ne morejo predstavljati. Vračanje na Škotsko postaja vedno težje, morda se sliši čudno, toda čutim, da je del mene slovenski. V angleščini imamo rek, ki pravi "dom je, kjer je tvoje srce". To je torej odgovor na vaše vprašanje. Rad bi se preselil v Slovenijo, in seveda vem, da imam še vedno težave z vašim jezikom in da bi moral najti službo, vendar lahko še naprej sanjam, ali ne? Škotska je moja domovina in je kljub nepredvidljivemu podnebju zelo lepa dežela. Če bi živel v Sloveniji, bi se od časa do časa zagotovo vrnil nazaj. Mislim pa, da bi bil prav tako srečen v Sloveniji, na sončni strani Alp!

vir:GEA-Peter Škoberne