 Hemvati
(Zgodba o erotičnih svetiščih v Khajurahu)
Bog Mesec je s svojim
bledosrebrnim pogledom zdolgočaseno bolščal v pokrajino pod
seboj. Bila je polna luna, čas, ko je že tako radoživi bog
postajal še bolj nemiren. Odločil se je, da si bo pobliže ogledal
gozdove današnjega Madhya Pradesha, ki so počivali v poletni noči.
Njegovo pozornost je kmalu pritegnil prizor, ki mu je obetal nekaj zabave, ki
si jo je njegovo božanstvo že dolgo želelo. In si bog Mesec privzame
človeško obliko ter se spusti na Zemljo.
Hemvati, lepa in
mlada hči kraljevega duhovnika v Kashiju, je stala ob ribniku in počasi
odlagala svoja oblačila. Zelo rada je hodila k tej vodi, kjer se je lahko
kopala in razmišljala o svojem življenju. Kot je običaj pri
njenem ljudstvu, je bila obljubljena nekemu dečku za ženo, ko bo
ta postal mož. Toda tistega dečka je boginja Kali v enem svojih
smrtonosnih plesov usmrtila s hudo boleznijo in Hemvati je ostala sama, z negotovo
prihodnostjo.
Tukaj ob ribniku
pa je znala najti svoj mir in se prepustiti sanjarjenjem o radostih življenja.
Naga je počasi stopala v vodo in, ko je bila ta dovolj globoka, z užitkom
zaplavala. Potopila se je in napravila nekaj dolgih zamahov, plavajoč
pod gladino. Ko je spet pogledala iz vode, si je popravila lase, ki so ji padali
čez čelo, si obrisala kaplje z oči in pogledala okoli sebe.
Hemvati sploh ni
bila presenečena, ko je zagledala mladeniča, ki je stal ob ribniku.
In ko je povabila nagega lepotca k sebi v vodo, ni vedela, da to ni njena volja,
da je le del igre boga Meseca. Ni razumela, da lahko tako močno naslado,
kot jo je čutila v njegovem objemu, doživi samo v odnosu z božanstvom.
In niti slutila ni, da bo odslej njeno življenje posvečeno iskanju
razsvetljenja skozi spolnost.

Vedela pa je že
tedaj, ko sta se končno umirila in jo je mladenič za roko peljal
iz vode, da je nepreklicno zanosila. V strahu, da jo bodo ljudje imeli za omadeževano
z grehom, ki ga ni mogoče sprati in da bo ostala sama in zaničevana,
je pričela neutolažljivo jokati.
Zasmilila se je
Hemvati bogu Mesecu v podobi lepega mladeniča. Želel je popraviti
neumnost, ki jo je napravil. Obrnil jo je k sebi in ji pogledal globoko v oči.
"Ne joči,"
ji je nežno rekel. "Rodila boš sina, ki bo postal mogočen
kralj in bo zgradil mnogo templjev, tako veličastnih, da se jim bodo
čudili prihodnji rodovi. In znal bo sprati greh s tebe, v življenju
boš spoštovana in pomembna ženska. Pojdi rodit v Khajjurpuro,
tam živi in skrbi za otroka."
Izginil je v noč
in pustil Hemvati v začudenju ob spoznanju, da se je pravkar ljubila
z gospodarjem lune.
Hemvati je poslušala
navodila svojega božjega ljubimca in storila, kot je rekel. Rodila je sina,
po imenu Chandravarman, ki je bil že od malega obdarjen s posebno močjo.
Ko je bil star šestnajst let, je z golimi rokami premagoval tigre in leve.
Osupla nad sposobnostmi svojega sina, je Hemvati prosila boga Meseca, naj ga
napravi za kralja. Tako je Chandravarman nekega dne prišel pred ljudstvo
in pred njimi s pomočjo svojega boga spremenil jeklo v zlato. Vsi so
ga priznali za kralja in ustanovil je kraljestvo. Iz skromnega kraja Khajjurpura
pa je napravil mogočno mesto, ki se je odslej imenovalo Khajuraho, mesto
zlatih dateljnovih palm.
Chandravarman je
na željo svoje matere pričel graditi svetišča v okolici
mesta. Ko je bil zgrajen prvi tempelj, je uresničil obljubo boga Meseca
in z obredom, imenovanim bhandya-yagya, opral svojo mater vseh grehov.
Na tem mestu se
začne legenda o Khajurahu prepletati z resnično zgodovino. Iz
Chandravarmanovega rodu je nastala mogočna dinastija, imenovana Chandela
Rajputs. častili so boga Meseca, za katerega potomce so se imeli. V obdobju
od 9. do 12. stoletja so zgradili petinosemdeset templjev, od katerih se je
do danes ohranilo kakšnih dvajset.
Chandele so častili
telesno ljubezen kot pot, po kateri je moč doseči razsvetljenje
in stanje absolutne ljubezni. Njihovi templji so polni najdrznejših erotičnih
prizorov skupinske ljubezni, ki še danes jemljejo sapo množici obiskovalcev
iz vsega sveta. Nihče ne ve, ali so bili Chandele privrženci Tantre
ali ne, znano pa je, da so v tistem času njihovo kraljestvo obkrožali
privrženci budizma, ki se za telesne užitke niso dosti menili in so
sledili resnobni, poduhovljeni Buddha Dharmi. Zato so Chandele ves čas
svoje vladavine gradili svoje templje in z močjo umetnosti navduševali
svoje podanike za svoje verovanje.

Chandele so na
pričetku 12. stoletja izginili prav tako skrivnostno, kot so prišli.
Za njimi je ostala množica templjev, v katerih ponekod še danes opravljajo
svete obrede. Khajuraho danes obiskujejo množice turistov, ki se ob erotičnih
skulpturah spomnijo neke prvobitnosti v sebi in poživljajo svoj, zaradi
zahodnjaškega načina življenja zakrneli, krvni obtok.
Bog Mesec pa se
v nočeh, ko sveti na gozdove Madhya Pradesha, s človeško
otožnostjo spominja svoje Hemvati.
Miro
|
Po svetu: Khajuraho
Prispeval/a: opazovalec dne nedelja, 5. december 2004 @ 08:55 CET
Za nas kristjane ni druge poti do stanja razsvetljenja in čiste ljubezni, kot skozi Jezusa Kristusa. Na svoji poti lahko začnemo bilo kje, vendar, če na tej poti ne srečamo Jezusa, nismo nikamor prišli. Častimo lažne bogove.
Po svetu: Khajuraho
Prispeval/a: Devi dne nedelja, 5. december 2004 @ 12:41 CET
Zgodi se ti po tvoji veri :)
lp,
Devi