O modrosti in pravilnem razumevanju

Ste se že kdaj spraševali, kaj je modrost? V osnovi se nam moder človek zdi kot oseba, ki veliko zna. A tudi izobražen posameznik daje vtis vedenja, znanja. In pogosto se pojavlja vprašanje, če je za modrost potrebno znanje, se pravi izobrazba. Ali je res nujno, da smo izobraženi, če želimo biti modri? In kakšna je sploh nuja, da smo polni modrosti in razumevanja? To bomo kmalu ugotovili, če bomo raziskali pojme kot so vzgoja, izobrazba in težave medčloveških odnosov.

V otroštvu, ko smo predani vzgoji, kažemo veliko zanimanja in odprtosti do okolice in navzočih. Torej smo se pripravljeni učiti in razumeti stvari takšne, kot so. Veliko nas zanima in pogosto postavljamo vprašanja, na katera dobivamo le skope informacije. V ozadju vidimo, da že v ranem otroštvu kažemo nagnjenje k modrosti. Modrost bi namreč lahko imenovali tudi pravilno razumevanje. Pravilno razumevanje pa je razumevanje brez predsodkov, prepričanj in vnaprej sprejetih miselnih vzorcev. Drugače povedano, je sprejemanje in razumevanje sveta, takega kot je. Vsi predsodki, prepričanja nam namreč povzročajo nekakšen domiseln svet in le s težavo vidimo in razumemo stvari takšne, kot zares so. Pogosto zaradi takšne sleposti tudi trpimo, saj zaradi takšne zamegljene zaznave ne vidimo, kaj se dogaja neposredno pred nami. In nujno je, da težave vidimo in razumemo takšne kot so, saj jih le tako lahko odpravimo. Vsa lažna ali zmotna prepričanja nam ustvarjajo središče nerazumevanja, kar povzroča jaz, ego. Ker sveta ne razumemo takšnega kot je, pričnemo opravičevati in vsiljevati naš lažni svet, se pravi naš jaz. In ker se takšen fenomen, zaradi nepravilne in neustrezne vzgoje ter izobrazbe, pojavi v vsaki osebi in ker je narava uma le ena, lahko govorimo le o enem jazu. Vsakdo si ga le drugače prisvoji. Nepravilno razumevanje je torej vzrok jaza, ega. Narava ega pa so vsi predsodki, prepričanja, spomini, razna praznoverja in vse kar nas ovira, da bi stvari razumeli takšne, kot so.

Kaj je torej predsodek? Predsodek je vnaprej obdelano mnenje, ki ima sedež v preteklosti in se zatorej ne ujema, sklada s sedanjostjo, z resničnostjo. Torej je to mnenje popolnoma zmotno, zgrešeno.

Kaj je prepričanje? Prepričanje je verovanje o verjetnosti nekega pojava, dogodka in nas prav tako ovira, da bi stvari videli takšne, kot so. Trdno smo odločeni, da je lahko samo to verjetno, možno, v kar verjamemo. Resnica nas praktično ne zanima. Torej je tudi to mnenje popolnoma zgrešeno, zmotno.

Prav tako nam tudi spomini odvračajo pozornost, da bi opazovali pojave okrog sebe in tudi v sebi takšne, kot se nam kažejo. Razna praznoverja pa so tako ali tako le izraz posameznikove bede, strahu in obupa. Kot vidite, je vse to lažno, neresnično, toda vseeno dovolj živo, da v vsakem od nas ustvari nekakšen izmišljen, ločen svet. Jedro te ločenosti imenujemo ego ali jaz.

Da bomo bolje razumeli, bomo raziskali delovanje jaza.

Pogosto to označujemo kot sanje v budnem stanju. Od tod potreba po meditaciji, po tem, da bi se zbudili. To si lahko razložimo kot nekakšno trenje našega izmišljenega sveta z resničnim. Z meditacijo in pozornim opazovanjem postanemo bolj zavestni.

Ko se lažnosti zavedamo in jo tudi prepoznamo kot laž, laž izgine. Tako lahko z meditacijo odkrijemo našo lažnost, jo samodejno odstranimo, dokler ne ostane le še resničnost. Resnični svet. Kar pomeni tudi lastno resničnost. Resnični jaz. Toda kot je videti, ne razumemo, da z vsem tem delom, ki pogosto zahteva izredno predanost, samo odpravljamo posledice nepravilne vzgoje, izobrazbe, se pravi socializacije. Zares ne bi potrebovali nobenih meditantov in raznih mojstrov, če bi resnično razumeli pomen in vrednost ustrezne, pravilne socializacije. Šele zdaj lahko dojamete, kakšnega izrednega pomena je uvajanje posameznika v ta svet, na ustrezen, primeren način. In to že v najzgodnejših letih otroštva.

Izmišljen, ločen svet lahko postane neznosen. Za "mlado, še nerazvito dušo" je to breme pogosto pretežko in takrat pride do raznih družbenih, socialnih, psiholoških ali duševnih težav. Takšni posamezniki so velikokrat nasilni, depresivni, nejevoljni in brez zanimanja za življenje. Kot vidite, so to posamezniki, ki potrebujejo veliko sočutja in topline, saj so žrtve neustrezne socializacije (vzgoje in izobrazbe). Zdaj se znajdemo na točki ustrezne socializacije, se pravi vzgoje in izobrazbe.

Kaj je ustrezna vzgoja? Kakšna je ustrezna vzgoja? Kakšno je ustrezno izobraževanje? Vse premalo se sprašujemo o tem. Premalo časa posvečamo temu. A časa imamo na pretek. Neskončno ga je. Zakaj se ne ukvarjamo s tem, če sedaj vidimo, da je to vir vseh težav, vir vse groze na tem svetu. Morali se bomo začeti ukvarjati s tem. čim prej, tem bolje. Ta svet je šel že predaleč in vsak nov dan je ogromno, preveč žrtev neustrezne socializacije. če ste do sem vsaj malo sledili, vam je popolnoma jasno, da je sprememba absolutno potrebna. Kaj bomo torej storili in kako bomo to storili?

Vsekakor smo iz sledečega izvedeli, da je potrebno odpraviti vsa zmotna prepričanja, predsodke, praznoverja, itn. Vse, kar ovira posameznika, da bi se jasno zavedal in razumel tako, kot je. Ker se začne pri otrocih, je to še toliko bolj pomembno, saj je otrokova zavest toliko bolj odprta, dovzetna za učenje, razumevanje. Otroci so bistri, iznajdljivi, ustvarjalni in toliko bolj potrebni pravilnega razumevanja. To je razumevanje sveta, takšnega kot je. Zakaj jim potem vsiljujemo naša prepričanja in predsodke? Kdo smo mi, ki se imamo za njihove učitelje? Smo mar res njihovi učitelji? Mar ne vidimo, kaj pravzaprav počnemo?!

Uničujemo jih. Uničujemo ta svet. Njihov svet. Naš svet. Le en svet je. Preprosto, uničujemo. Toda tega nismo mi ustvarili. Zakaj potem uničujemo? Ne moremo drugače, kajne?

In če je res tako, zakaj še naprej vztrajamo? Bomo odgovarjali? Verjemimo, da bomo. Za vse bomo odgovarjali. Zatorej odstopimo in prepustimo to delo in odgovornost nekomu, ki je za to usposobljen. To je ta, ki se je svojih ovir znebil, ki je resničen, zavesten in odgovoren. Resničen človek je tudi poln modrosti, razumevanja, sočutja in ljubezni. In le takšen človek je lahko zares učitelj. Zdaj torej vidimo, da je modrost izrednega pomena, tako za starejše, kot tudi za mlajše. Vse je povezano.

Če niste na teh odgovornih mestih, pa ste nekdo, ki ima otroke ali pa ste v obdobju odraščanja, ter boste nekoč morebiti imeli otroke. In kdo jih bo učil? Vidite, prav vsi smo odgovorni. Poskrbeti je treba, da bo to urejeno, da bodo pravi ljudje na ustreznih mestih, saj le tako lahko spremenimo svet na boljše.

Naj podam še nekaj "budnic" in spoznanj. Dobro bi bilo vedeti, kje se trenutno nahaja največ psiholoških ovir za posameznikovo rast in razvoj. To so ovire, ki posameznika ovirajo, da bi spoznal samega sebe, svojo resničnost in spoznal ta svet na podlagi resničnosti.

Resnično je torej živo, tisto kar se spreminja, kar dejansko obstaja. To je tisto, čemu dandanes posvečamo vse premalo pozornosti. Preveč se zanimamo za mrtvo, neživo in lažno.

Zdaj vemo, zakaj je to nekoristno. Povzroča nam ujetost, ločenost in vrsto psiholoških težav.

In na žalost to spodbujajo najbolj vplivne organizacije, kot so: šole, vzgojni centri, religije in razne politične organizacije. Zato bo na tem področju potrebno veliko dela in vztrajnosti. Saj se ravno tukaj nahaja največ lažnih prepričanj, predsodkov in nesmiselnega praznoverja. A koristi lahko le tisti, ki je sam na poti uresničenja, resničnosti. Ki ga lažno, mrtvo ne zanima. To je tisti, ki je iskren, resnicoljuben in se iz lastnih izkušenj pripravljen odgovorno učiti. Takšen posameznik bo prepoznal posledice ozke sebičnosti, lažnosti, jih kot take tudi razumel in ne bo se mu težko odpovedati temu kar je lažno, neresnično. Tistemu kar povzroča tesnobo, nemir in obup. Ki pravzaprav ničemur ne koristi, saj ustvarja ločen, izmišljen svet.

Za konec se lahko samo še vprašamo, čemu potreba po državnih mejah, varnosti, orožju, vladi, religijah, itn. če iščete odgovor, se vrnite na začetek in berite brez razlag in zagovorov, saj ste vso bistvo popolnoma zgrešili. Niste razumeli!

Robert Linar

(ponovna objava po izboru uredništva)