POGLAVJE 118

V Gadari. Jezus izžene iz nekega moža legijo nečistih duhov. Duhovi zasedejo nečiste četveronožce, ki zdrve v jezero in utonejo. Prestrašeno ljudstvo prosi Jezusa, naj zapusti njihovo obalno pokrajino. Z apostoli se vrne v Kafarnaum.
1 Napočilo je jutro. Mesijanska skupina je pristala v pokrajini Gerasenov.
2 Prišli so v Gadaro, glavno mesto Gerasenov, ter se tam nekaj dni mudili, učeč množice.
3 Po izročilu je bilo mesto Gadara posvečeno mrtvim in vsi griči naokoli so bili znani kot sveta zemlja.
4 Tam je bila pokopališka zemlja za vse okoliške kraje. Griči so bili vsi prekriti z grobovi. Mnogi mrtvi iz Galileje so bili tam pokopani.
5 Duše nedavno umrlih, ki se niso mogle dvigniti na višje ravni, pa so ostajale okrog grobov, ki so hranili meso in kosti tega, kar je nekdaj bilo njihovo umrljivo domovanje.
6 Včasih so se lete polastile živih in jih na stotero načinov mučile.
7 In tako je bilo po Gadari mnogo obsedenih, nihče pa ni imel moči, da prinese olajšanje.
8 Učenik pa je vzel inozemske duhovne mojstre in dvanajsterico s sabo do grobov, zato da bi se lahko srečali s temi skritimi sovragi in se učili, kako se izganjajo zli duhovi.

Piše: Goran Jeglič

Ko je Bog ustvaril človeka, ga je naredil popolnega in nesmrtnega, da bi večno živel v ljubečem odnosu z Bogom. Ko sta Adam in Eva hodila z Bogom v raju, jima ni ničesar manjkalo, popolnoma sta mu zaupala, on pa je poskrbel za vse njune potrebe.
Tedaj je kača, ki je prispodoba Satana, zapeljala Evo, da je jedla sad drevesa spoznanja dobrega in zla. Govorila ji je takole:

1 Mz 3,1-4
Izgon iz raja
3 1 Kača pa je bila bolj prekanjena kakor vse živali na polju, ki jih je naredil GOSPOD Bog. Rekla je ženi: "Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?"
2 In žena je rekla kači: "Od sadu drevja v vrtu jeva,
3 ›le z drevesa sredi vrta,‹ je rekel Bog, ›ne jejta sadu, tudi dotikajta se ga ne, sicer bosta umrla!‹"
4 Kača pa je rekla ženi: "Nikakor ne bosta umrla!

Piše: Primož Škoberne

Učbeniki biologije nas učijo, da je 'človek najvišja stopnja razvoja'. Menimo, da smo najvišji razviti organizmi na Zemlji ter vrhunec v razvoju zavesti. Ljudje naj bi bili edina bitja, ki proučujemo sami sebe in predstavljamo superiorno obliko inteligence. Nek mislec je označil človeka kot 'oko' in 'jaz' Vsemirja. Podobno večvredno predstavo o človeku ima tudi krščanstvo, ki ga ima za krono stvarstva.

Zdi se, da je ta superiornost tako globoko zasidrana v našo miselnost, da ne jemljemo resno vsega tistega, kar priča o nasprotnem. Vsako leto se pojavlja množica agriglifov ali žitnih likov, ki se pojavljajo ne samo v žitu, marveč tudi v drugih poljščinah po svetu in v travi. Kljub temu, da ponarejevalci izpopolnjujejo svojo tehniko in postajajo vse bolj dovršeni, jim še ni uspelo narediti žitnega lika brez lomljenja stebel! Originalni liki so narejeni z upogibanjem stebel in bilke rastejo dalje. Prav tako jim še ni uspelo ponarediti večplasnosti, ko je ena plast žita poležana v eni smeri in druga v drugi smeri!

POGLAVJE 113

V odgovor na Lamaasovo vprašanje Jezus uči o kraljestvu miru in o poti do njega preko antagonizmov. Znamenja časa. Vodstvo Svetega Diha. Na poti v Betzajdo.
1 Po opravljenem kosilu so Jezus in vsi njegovi gostje sedeli v prostorni dvorani Marijinega doma.
2 Lamaas je spregovoril: "Prosim, Gospod, povej nam, smo sedaj v jutranjem mraku dneva, ki bo pomenil dobo miru?
3 Smo prišli v čas, ko se ljudje ne bodo več vojskovali?
4 Si ti zares Knez miru, o katerem so sveti možje napovedovali, da pride?"
5 Jezus odgovori: "Mir kraljuje danes, a je mir smrti.
6 Stoječa voda v ribniku je mirna. Ko se voda preneha gibati, je brž obložena s semeni smrti. Pokvarjenost leži v sleherni kaplji.
7 Živa voda stalno valovi sem in tja.
8 Narodi so pokvarjeni. Spijo v naročju smrti, zato jih je treba predramiti, dokler še ni prepozno.

ŽIVLJENJEPIS IN NAUK GAUDIJA VAJŠNAVSKEGA SVETNIKA,

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Predgovor

Najprej dajem moje ponižno spoštovanje našemu najbolj častitljivemu duhovnemu učitelju Om Višnupad 108 Šri Šrimad Bhakti Ballabh Tirtha Goswami Maharadžu in njegovemu duhovnemu učitelju Nitja-lila Pravišta Om Višnupad 108 Šri Šrimad Bhakti Dajita Madhava Goswami Maharadžu in ju prosim za njuno brezvzročno milost.

Na iskreno željo našega duhovnega učitelja, da se ob 100-ti obletnici rojstva njegovega duhovnega učitelja Šri Šrimad Bhakti Dajita Madhava Goswami Maharadža, njegov življenjepis in nauk prevede v različne jezike tega sveta, je sedaj po njegovi milosti ta knjiga na voljo tudi v slovenskem jeziku, za večno dobrobit slovensko govorečih ljudi.

Piše: Joša Medved:

Knjige iz nove knjižne zbirke »Sedem glav notranjega zmaja«:

1. »Vulkan« ---nasilje
2. »Raj na zemlji« ---požrešnost
3. »Up in strah« ---strah
4. »Resnice o lažeh« ---laž
5. »Napihnjen in aroganten« ---napuh
6. »Z zavedanjem proti neumnosti« ---neumnost
7. »Angel lenobe« ---lenoba

Tisto, kar odrivamo, nas obvladuje. To, kar v sebi sprejmemo, pa lahko obvladamo. Ni treba rezati zmajevih glav, ali se proti njim boriti. Če človek uničuje karkoli v naravi, uničuje s tem tudi samega sebe, saj človek je neodtujljiv del narave. Osnovni zakon narave je zakon o ravnotežju. Ravnotežje pa je osnova za harmonijo.

Piše: dr. France Susman

Grčija je domovina pozitivne zahodne filozofije. Pitagora, Sokrat in Platonova akademija v Atenah so podlaga prenove današnjega časa. Ko bodo naši misleci prišli v stik s pitagorejsko modrostjo, se bo začela nova olimpiada duha, nova renesansa, prava reformacija.

Zlati časi ?

Ne vem, ali sem že hodil v šolo ali ne, ko sem se pri klatenju ob krimskih gozdovih spraševal, zakaj je človeštvo tako neusmiljeno pokvarjeno. Ko sem pozneje zares iskal, vprašanja več ni bilo, zato tudi odgovora dolgo ne. Prešeren je slutil: "Prišli bi že bili Slovencem zlati časi, ak' klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi". Prav na začetku (nižje) klasične gimnazije nam je neki profesor preprosto povedal, kar je veliki Platon pred 2400 leti pretehtano napovedal: "Na svetu bo vedno slabše, dokler se ne bodo vladajoči obdali - morda preko kakega božjega posega - od pravih (to je pitagorejskih) filozofov".

Prevedel: Aurigo

Pred razsvetljenjem – sekaj drva in vleči vodo iz vodnjaka.
Po razsvetljenju – sekaj drva in vleči vodo iz vodnjaka.
Kitajski pregovor


1. PREROKBE (Življenje Gampope)

»S spoštovanjem do vseh Bud in vseh bodisatev.
Nekoč sem slišal: Bilo je v času, ko je Transcendentalni Popolni Zmagovalec (Buda) bival na Jastrebovem Vrhu pri Rajagrahi skupaj z veliko Sango stotisočerih menihov. Pridružilo se mu je tudi 8 milijonov bodisatev , zaustavljeni samo z enim rojstvom, in ki s svojo sposobnostjo visokega dojemanja popolnoma uvideli. Zbrali so se iz vseh svetov iz desetih smeri in bili v celoti uvedeni v dharanis in sutre. Vsa čuteča bitja so oplemenitili z darilom Darme…, in bili so vešči v učenju najvišje modrosti. Dosegli so najvišjo sublimacijo v vseh dovršenostih. Bili so poznavalci prehoda v vse vrste samadijev in doseganju stanja bodisatve, in v teh stanjih so jih vse Bude slavili in poveličevale. Prav tako so bili vešči magičnih potovanj v vse prostore Bud, izurjeni so bili v vseh strašnih demonskih silah in izučeni v vseh stvareh, ki so.

Piše: Darja Cvek Mihajlović

O zdravilni moči dotika smo že marsikaj slišali, prebrali ali jo izkusili. Tip je, tako kot tudi ostala štiri čutila, naša neposredna vez z zunanjim okoljem. Daje nam informacijo o obliki in kvaliteti, z njim razbiramo vsebino. Roke lahko razumemo kot podaljšek srca. Z dotikom, skozi katerega veje toplina srca, se povežemo, uglasimo, zlijemo s sočlovekom. Srčna odprtost in pretočnost pomenita nemoteno, gladko pretakanje življenjske energije, pomenita dajanje in sprejemanje. Ne čutimo pa le z rokami, čeprav je po Aristotelu "roka orodje vseh orodij"; čutimo tudi s celo površino kože - kot da so po njej posejani nešteti čutilni senzorji, senzibilna živčna vlakna.

In če razširimo svoj pogled in človeku kot fizičnemu bitju dodamo bioenergijsko (etrsko), duševno (astralno), miselno (mentalno) in duhovno (dušno) dimenzijo, se znajdemo v morju energij, v katerem kot celovito aurično bitje nenehno interferiramo, se energijsko dotikamo. Podobno kot ima novorojenček močno potrebo po bližini, dotiku (tako imenovana "lakota kože"), se na poti duhovnega zorenja krepi potreba po duhovni bližini - s svojo duhovno srčiko, z duhovno dimenzijo življenja nasploh.

»Vse neresnično je obsojeno na smrt;
vse kar je rojeno iz večnega Sončevega srca Očeta
pa je poklicano v življenje.«
J.v. Rijckenborgh

Najvažnejše vprašanje, ki si ga človek lahko postavi, je: kako naj živim usklajeno s svojo resnično bitjo? Kako naj živim v skladu s svojo pravo identiteto? Ta resnična identiteta je večno počelo v človeku, česar se praviloma niti ne zaveda, vsekakor pa ga žene k ozaveščanju in uresničevanju še nerazvite Božje podobe, kakor govori Sveto pismo.

Človek ima tudi navidezno identiteto, ki je sestavljena iz njegovih egocentričnih želja, interesov in navad. Iskalec resničnega Življenja se ne ukvarja s tem, kako bi najbolje dosegel to navidezno identiteto, zadovoljil svoje egocentrične potrebe in interese ali pa ugodil konvencijam. Prav nasprotno, iskanje resničnega življenja postavlja življenje, katerega edina vsebina je zadovoljevanje potreb in interesov ter prilagajanje konvencijam, pod vprašaj. Iščemo odgovor na vprašanje, ali takšno življenje zares odgovarja človekovi biti, njegovim resničnim zmožnostim, njegovemu resničnemu sebstvu.

POGLAVJE 108

Jezus kara ljudstvo zavoljo sebičnosti. Dvanajsteri z njim na slavju, kjer ga farizeji obsojajo, ker se pred jedjo ne umije. Jezus razkrije hinavščino vodilnih krogov in nad njimi izreče zle napovedi.
1 Množice so se pustile razvnemati sebičnim mislim. Nihče ni priznaval drugemu njegovih pravic in potreb.
2 Močnejši so šibkejše potiskali vstran in v svoji neučakanosti teptali po njih, zato da bi zase prvi prejeli dobrine.
3 In Jezus je rekel: "Glejte kletko neukročenih zveri, jamo sikajočih kač! Tako ste ponoreli od peklenskega poželenja po sebičnem dobičku!
4 Povem vam, možje, da so ljudem, ki ne vidijo preko samih sebe, sebično pridobljene dobrine prividi, ki izpuhtijo v jutranji svetlobi.
5 So neresnične, torej le mimoidoče. Danes ima sebična duša hrano, A ta ji ne ustreza. Duša pa, ki hrane ne prebavlja, tudi ne raste, vedno znova pa se mora nasičevati.
6 Poglejte sebičneža, ki ga je obsedel duh iz ozračja. Vsemočna Beseda pa tega duha izžene.
7 Ta potuje skozi izsušene kraje, da najde sebi mesta, tod ne najde ga.
8 Nato se vrne tja, od koder je bil izgnan. Sebičnež je namreč pozabil zapreti in zakleniti vrata.

Piše: dr. France Susman

Spiritualistična seansa v petek 25. 4. 03 v angleškem Yorku. Medij David Thompson, ki se rad odzove na povabilo, če se ljudje dobro pripravijo, je eden od morda pet ljudi na svetu, ki duhove lahko materializirajo. Ker sem doživel več takih seans v ZDA, si lahko predstavljam, kaj se je zgodilo pred kratkim v Yorku.

Pred 22 udeleženci so Davida privezali v naslanjaču s podobnimi zadrgami kot se uporabljajo za zapiranje poštnih vreč. Sedel je za črno zaveso, da se ne bi energije med njim in udeleženci preveč mešale. Tudi njegovo jopico so tako privezali na stol, da je ni bilo moč odstraniti. Medija so onstranski voditelji postavili v trans. V tem stanju on ne ve, kaj se dogaja okrog njega. Moči ali zdravja pri tem ne izgubi, če je občinstvo pozitivno nastrojeno in dobre volje.

Piše: Miran Zupančič

Dragi…!
Sprašuješ me kaj vodnarjeva govorica, vodnarjeva svoboda? Zelo dobro vprašanje.

Vodnar, dragi…je Duh, s katerim bo v prihodnosti vse postalo jasno vidno. Prav gotovo je, da bo preverjena vsebina starih vrednot. Vodnar predstavlja prosto izbiro . Mora se odzivati, a glede tega nismo prosti kot se običajno misli, toda lahko izberemo, kako bomo reagirali. Če se nam to zgodi z našim zemeljsko omejenim razumom, potem to vodi k ojačanju ega. Kako si lahko to predstavljamo? Zelo enostavno, kot se to izraža v narcizmu, hlepenju po užitku in neprestani potrebi po trošenju. V primeru, da prisluhnemo klicu duhovne esence, potem gremo po poti svobode. V obeh primerih pa bodo vse stare norme in vrednote postale vprašljive.

Če izberemo pravilno, se torej odločimo za Poti in sodelovanje z Bogom nas bo Vodnar navdihoval, da postanemo ozaveščeni višje ravni bivanja. In s tem se pridobijo visoki ideali kot so bratstvo, socialne pravice, solidarnost, razum in smisel za skupnost, ki se vedno navezuje na Vodnarja. Ker sam dobro veš, znak Vodnarja vodi Duh svobode, gre lahko naša jaz-zavest v vsakem trenutku s temi ideali na potovanje po Poti življenja. Brez tega pa človek lahko popolnoma okameni v sistemih, dogmah in zavije v slepo ulico. Gledano iz našega jaza je svoboda povezana z negotovostjo in kaosom. Toda, če gledava s stališča prenove, potem je svoboda povezana z ustvarjalnostjo in odgovornostjo. Vodnar deluje skupno s planetom Uranom.

POGLAVJE 104

Jezus uči množice. Navzočnost pri slavju v Simonovi hiši. Posvetna kurtizana ga mazili z dragocenim balzamom. Simon ga kara in Jezus govori o napačnem ugledu.
1 Jezus je opazoval množice, ki so pritiskale okoli iz sebičnih nagibov.
2 Tam so bili izobraženci, bogati in ugledni, toda Kristusa niso poznali.
3 Oči so jim bile zasenčene od bleska ničnih sebičnih interesov. Zato niso videli Kristusa.
4 Čeravno so stopali v svetlobi, so vendarle tavali v temi - tema je bila kot smrtna noč.
5 Tedaj je Jezus svoj pogled dvignil k nebesom ter rekel:
6 "Zahvaljujem se ti, Sveti-Eden nebes in zemlje, da luč, ki je modrim in velikim skrita, razodevaš malim."
7 Nato se je okrenil k množicam in rekel: "Ne prihajam k vam v imenu človeka, niti ne iz svoje lastne moči.
8 Modrost in moč, ki vam jo prinašam, je od zgoraj; to je modrost in moč Boga, ki ga mi molimo.

Človek se lahko osvobodi navezanosti na druge ljudi šele takrat, ko sprejme sebe z vsemi svojimi napakami in hibami, ki jih ima. Ko vzljubimo sebe točno take kot smo, bomo zmogli sprejeti tudi bližnje take kot so, z vsemi njihovimi napakami, saj jih imajo ravno tako kot mi. Upati si moramo izraziti sebe, taki kot smo in biti ter si dovoliti, da iz našega srca pride svobodno to, kar imamo v sebi in lahko dajemo drugemu. Šele nato lahko sprejmemo in ljubimo človeka, brez želje, da ga spreminjamo, da nas ljubi na način, ki smo si ga sami zamislili.

Nenavezanost na ljudi in stvari pomeni svoboda, pomeni biti to, kar želimo biti in kar smo, brez strahu, da nas drugi ne bi sprejeli. Spoznati želimo ljubezen v sebi, sebe v vsem žaru božjega miru in harmonije kot del celote. Postali bomo svobodni, sami si bomo ustvarjali prihodnost, brez strahu, da nam zunanje okoliščine krojijo življenje in nam določajo prihodnost.

Če rečeš, da nečesa si ne moreš privoščiti,
možgani sprejmejo trditev kot končno odločitev.
Če vprašaš se, kako bi mogel to si privoščiti,
pa s tem nalogo daš možganom, da najdejo rešitev!

Ne pomanjkanje denarja – duhovna revščina
ta je, ki življenje tvoje s trpljenjem le obda!

Ljudje so darovalci ali pa jemalci.
Morda jedo res bolje izkoriščevalci,
a neprimerno bolje spijo darovalci!

Meditacija

Odprite svoje srce in povabite Boga, naj vstopi v vas. Prosite ga, naj skozi vas pošilja svojo ljubezen. Naj bo z vami vsak trenutek in naj vam pomaga odpreti srce in se osredotočiti nanj.

Z vsakim vdihom začutite, kako se vaša povezava z Bogom poglablja in njegova bližina krepi. Z vsakim izdihom usmerite pozornost na to, kako se ljubezen pretaka skozi vaše srce in teče naprej v svet, ki ga blagoslavlja in zdravi. Bog širi svojo ljubezen skozi vas. Ko globoko vdihnete, se vaše srce razširi in začutite lahko, da ste čudovit vzorec ljubezni, popolna kristalna mandala. Srce v vas žari kot sonce. Ko znova vdihnete, začutite enost s svojo dušo dvojčico. Vaše srce ni le vaše, temveč pripada obema. Ko vdihujete, vdihujete esenco svoje duše dvojčice, in ko izdihujete, ji pošiljate Božjo ljubezen, ki se skozi vaju pretaka v svet. Skupaj sta čudovit vzorec bleščeče svetlobe.

Piše: Miran Zupančič

Milijone let je trajal proces nastajanja človeka, ki je potekal vzporedno z razvojem naše zemlje, kajti za to nastajajoče bitje je moralo biti ustvarjeno življenjsko polje, kjer bi lahko obstajalo in kot mikrokozmosovo orodje zbiralo izkušnje. Mikrokozmos , kot so ga imenovali stari modreci, je kompleksen, kroglast življenjski sistem z fizičnem, eteričnim, astralnim in mentalnim telesom ( ta štiri telesa tvorijo osebnost), poljem razodevanja ali astralnim poljem in sedmerim avričnem obročem.

Celotni proces oblikovanja človeštva so vodile duhovne sile, katere so zaradi svoje zavesti lahko imele pregled nad celotno potrebno življenjsko potjo in so tako spremljale še brezoblično bitje, ki pa se ga je dalo oblikovati. V tem času rasti, ki ga imenujejo mnogi veliki ezoteriki kot obdobje Saturna, Sonca, Meseca in Zemlje, so bila ustvarjena bitja, ki danes spadajo k četveri osebnosti. Istočasno z razvojem finejših teles se je razvijal tudi proces ozavedanja. V vsakem obdobju je bila položeno seme, s pomočjo katerega se je lahko ovedanje še dalje razvijalo.

Izbira poti

Pot Razvetljenja je nekaj popolnoma individualnega. Nihče od tistih, ki so razsvetljenje doživeli, ne more to osebno izkušnjo prenesti na drugega. Tisti kateri želi priti do tega izkustva, ne bo postal razvetljen s poslušanjem zgodbic ali prebiranjem knjig tistih, ki to izkušnjo posedujejo. Med drugim se sam pojem razsvetljen najpogosteje izmika vsaki racionalni razlagi, čeravno se trudimo to tudi racionalno, umetniško in strokovno razložiti. Menimo, da razsvetljenja je toliko, kolikor obstoji posameznikov, ki so dali to pot in so ga na pravilen način iskali. Razsvetljenje od prilike lahko opišemo kot stanje, ko posameznik postane individum, ko doseže samozavest. V tem trenutku oseba spozna sebe in svet v katerem je, začne se zavedati svoje samosvojosti kot tudi samosvojosti drugih oseb; v njej se zbudi zavedanje o bistvenem zavedanju obstoja vsakega življenja; v njej se rodi resnična ljubezen do sebe in do drugih; ljubezen globoka in nesebična do množice različnih izpolnjevanj življenja in vsega v Univerzumu; kot tudi popolna toleranca v odnosu na vse podobnosti in razlike pri vseh stvareh in pojavih.

Vse poti vodijo v Rim, govori neka modrost. Tako lahko menimo, da vsi kateri se želijo učiti in sprejemati nova znanja, vseeno je na kateri način, gredo po tej poti z enim in edinim namenom, enim in edinim ciljem: da spoznajo sebe in druge; da oplemenitijo svoje lastno življenje in življenje drugih; da se osvobodijo trepetanja in straha, trpljenja in bolečine; da postanejo brezmejno svobodni in da taisto svobodo nudijo tudi drugim.

Ljubi moji, moje srce, tisti, ki slišite moj klic, k vam danes prihajam s prošnjo za pomoč. Pomagajte mi, dragi moji, vzdrževati resnico, da je svet ustvarjen v ljubezni in da je poln moje milosti. Prav v tem trenutku se rojeva – ta svet ljubezni in milosti. Kajti, kot globoko v srcu veste, je vaš odgovor na moje povabilo, da se vrnite domov v ljubezen, že povzročil spremembe na planetu in v življenju vsakega človeka na njem.

Dragi moji, svetloba, ki priteka, je živa reka tekoče ljubezni, kajti kadar ljubezen hiti v svet, zažari kot luč. Ko priteče v svet in naleti na zamrznjene misli, ko se dotakne področij, kjer energije tečejo v obratno smer, nazaj, namesto naprej, sproži spremembe. Nenadoma odkrije vse, kar je bilo skrito, kakor svetloba razsvetli vse temne kotičke, ko v temni sobi prižgemo luč.

POGLAVJE 98

Govor na gori, nadaljevanje. Jezus podaja dvanajsterim duhovne vidike sedme, osme in desete zapovedi.
1 Postava prepoveduje prešuštvovanje. V očeh zakona pa je prešuštvovanje očitno dejanje zadovoljitve spolnosti izven zakonske zveze.
2 V očeh zakona pa je poroka obljuba, storjena med možem in ženo vpričo duhovnika, da radovoljno živita v vzajemni slogi in ljubezni.
3 Niti duhovniku niti uradniku ni dana oblast od Boga, da dvoje duš poveže v zakonski ljubezni.
4 V čem obstaja zakonska vest? Mar v tem, kar ob poroki izreče duhovnik ali uradnik?
5 Ali je mar to listina, na katero je uradnik ali duhovnik zapisal potrdilo, da poročena živita zakonsko življenje?
6 Ali je v obljubi obeh, da bosta ljubila drug drugega do smrti?
7 Ali je ljubezen strast, podrejena človekovi volji?
8 Ali mar človek svojo ljubezen lahko pobere, kakor bi pobral dragocen biser, da ga spet lahko odloži ali nekomu pokloni?

Piše: Goran Jeglič

In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje. (Jn 3,14-15)
Pravičnosti pred Bogom si nihče ne more prislužiti, ne z deli ne z denarjem, odrešenje je dar Božje ljubezni in hrepenenja Boga po izgubljenih človeških otrocih, ki jih vse, od prvega do zadnjega čaka neizbežna obsodba.

Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3,16)
Ljudje verujejo v razne stvari. Nekateri verujejo vase, nekateri v denar, v moč, ali v različna božanstva, ki so si jih ustvarili ljudje v svojih religijah, in jih oživljajo demoni zaradi greha malikovanja. Ne rešuje nas pripadnost določeni cerkvi, tudi naša dobra dela in žrtve so zgolj umazana dela pred Bogom, so pa lahko lep sad spreobrnjenja in dokaz naše vere.

Za nego telesa imamo kopalnice, frizerske salone, kozmetične salone, terme, zdravstvene institucije. Kako je pa z našim duhom? Koliko skrbi in nege posvečamo duhu in njegovemu življenju? Ni le telo, temveč tudi duh je pravi nosilec življenja in zdravja.

Če je duh neviden, potem je materialno nevidna tudi vsa modrost Stvarstva. Tako kot je duh lastnost človekove duše, je modrost, ki ureja celoten Univerzum, lastnost Stvarnika. Vsi smo eno, iz iste snovi smo. Vidni svet je morda polovica stvarnosti, za njim se skriva druga polovica, nevidni svet. Materija je vidni svet, medtem ko je duh ali duhovna stvarnost nevidni svet.

Višina in globina misli je simbol za duhovnost. Misliti duhovno pomeni, se pravi misliti in doživljati svet in življenje na krilih simbolnosti. Duh je ustvarjalec vseh uspehov in vsega, kar se človeštvo zaveda in občuduje. Življenje je s svojo močjo in dejavnostjo nekaj duhovnega, telo deluje samo v moči duha, ki ga oživlja. Ustvarjalnost spada v območje duha.