Dve leti po tem, ko se je 11. marca v *censored*ušimi na Japonskem zgodila največja jedrska nesreča v zadnjih dveh desetletjih, Greenpeace v Sloveniji izraža zaskrbljenost nad odsotnostjo razprave o jedrski energiji v Sloveniji. Z namenom ozaveščanja bodo danes in v naslednjih dneh prostovoljci izvajali anketiranje mimoidočih v Ljubljani in Mariboru in tako opozarjali na nerešene težave z jedrsko energijo v Sloveniji. Greenpeace ob tem ponovno opozarja, da Slovenija za lastne potrebe ne potrebuje dodatne jedrske elektrarne v Krškem, zato pozivajo novonastajajočo vlado k ustavitvi vseh aktivnosti na tem področju.

11. marca 2011 je japonsko obalo prizadel potres z močjo 9. stopnje po Richterjevi lestvici. Temu je sledil cunami, ki je povzročil največjo jedrsko katastrofo po Černobilu iz leta 1986. Več kot 150.000 ljudi je bilo primoranih zapustiti kontaminirano območje v oddaljenosti 50 kilometrov od elektrarne v *censored*ušimi. Mnogi od njih se ne bodo nikoli vrnili. Japonski center za ekonomska raziskovanja je ocenil, da bo celoten strošek jedrske nesreče v *censored*ušimi znašal med 48 in 169 milijardami evrov.

Šolski ekovrtovi - program, ki poteka pod okriljem Inštituta za trajnostni razvoj, je včeraj stopil korak naprej. Inštitut je namreč skupaj z ministrom za kmetijstvo in okolje, g. Francem Bogovičem in ambasadorko programa ga. Manco Košir, prvič javno podelil ZNAK »ŠOLSKI EKOVRT« (častna listina in izjava) 22 najbolj prizadevnim vrtcem, osnovnim in srednjim šolam, ki so v zadnjih dveh letih, od kar program poteka, ustvarili številne ekogredice in ekosadovnjake, ter pri tem sledili merilom ekološkega kmetovanja in varovanja narave.

Znak ni le »navaden« znak. S pridobitvijo so se šole in vrtci obvezali, da nadaljujejo z upoštevanjem temeljnih načel šolskega/vrtčevskega ekovrtnarjenja: organske odpadke zbirajo in jih ustrezno kompostirajo, uporabljajo ekološka semena ali kemično netretirana, izdelan imajo osnoven načrt kolobarjenja, rastline gnojijo z organskimi gnojili ter v ekovrtu ne uporabljajo nobenih kemično-sintetičnih pesticidov in mineralnih gnojil. Seveda ne pozabijo na trajnostno gospodarjenje z vodo ter ločenim zbiranjem vseh ostalih odpadkov, ne le organskih.

Greenpeace v Sloveniji in Focus, društvo za sonaraven razvoj,
novico sprejemata z razočaranjem
Evropska investicijska banka (EIB) je v pismu, ki smo ga prejeli včeraj, potrdila sprejetje pozitivne odločitev o sprostitvi 440 milijonov evrov posojila za projekt TEŠ 6. Odločitev je bila sprejeta navkljub nerazrešenim sumom korupcije pri projektu. Slovenija tako še za nadaljnjih 40 let ostaja talka fosilnega lobija iz Šoštanja, posledice te odločitve pa bomo na svoja pleča prevzeli državljani.  Vse to z blagoslovom pisane palete slovenskih odločevalcev ter evropskih javnih bank.

Novica je odjeknila kljub zagotovilu predsednika EIB, Wernerja Hoyerja, na tiskovni konferenci banke prejšnji teden v Bruslju, da bodo sumi korupcije temeljito raziskani, preden bo banka nakazala denar za projekt TEŠ 6. Trenutno kaže, da bo banka denar nakazala še preden bodo institucije, ki raziskujejo sume korupcije (European Anti-Fraud Office – OLAF in Nacionalni preiskovalni urad – NPU) končale z delom. Tudi poročilo o notranjem raziskovalnem postopku, ki ga vodi sama EIB, še ni bilo predstavljeno javnosti.

Mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo in spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen sta mandatarko Alenko Bratušek in vodje strank nove koalicije pozvali, naj priprava Strategije razvoja Slovenije (SRS) za obdobje 2014 – 2020 postane ena od prednostnih nalog nove vlade. »Programsko naj se SRS 2014 – 2020 usmeri v programe zelenega razvojnega preboja, ki naj bodo tudi vključeni v koalicijsko pogodbo,« pravijo nevladne organizacije.

Hkrati so v pismu opozorile na pomen izvajanja partnerskega načela pri sprejemanju SRS 2012 – 2014 in mandatarki podale sistemski proračunski predlog – usmeritev v zeleno davčno reformo kot osrednjo strategijo za fiskalno okrevanje.

Greenpeaceov komentar na poročilo "Neplačan račun za zdravje - kako nam kurjenje premoga povzroča bolezni"

Evropska zdravstvena organizacija in strokovnjaki s področja zdravja potrjujejo ugotovitve Greenpeacea: kurjenje premoga ubija državljane EU

Organizacija HEAL (Health and Environment Alliance) je danes objavila poročilo »Neplačan račun za zdravje – kako nam kurjenje premoga povzroča bolezni«, v katerem razkriva zdravstveno in tudi finančno breme kurjenja premoga v državah EU. Strošek bolezni, ki jih povzročajo termoelektrarne na premog, evropske državljane na leto stane dodatnih 42,8 milijard evrov. Strokovnjaki s področja zdravja tako potrjujejo ugotovitve in opozorila, ki smo jih pri Greenpeaceu razkrili v lanskem letu: kurjenje premoga ubija državljane EU.

6. marec je svetovni dan varčevanja z energijo in ob tej priložnosti želimo v društvu Focus pozornost ponovno usmeriti na aktivnosti za zmanjšanje rabe energije v gospodinjstvih. V društvu izvajamo evropski projekt Achieve, ki poteka že drugo leto in v okviru katerega izvajamo brezplačne energetske preglede v gospodinjstvih. Osnovni namen projekta je zmanjšanje rabe energije v energetsko revnih gospodinjstvih, kar nam zaenkrat tudi dobro uspeva. Model izvajanja teh energetskih obiskov je bil nedavno prepoznan kot primer dobre prakse in kot tak vključen v izbor projekta Slovenija znižuje CO2.

Brezplačno energetsko svetovanje poleg analize porabe električne in toplotne energije ter vode vključuje tudi specifične nasvete za varčevanje ter paket naprav za varčevanje z energijo in vodo (varčne sijalke, tesnila za okna, varčevalni nastavki za pipo in tuš idr. – odvisno od potreb gospodinjstva). Na podlagi statistike za prvih 50 izvedenih obiskov je povprečje zmanjšanja izpustov CO2 210 kg/leto/gospodinjstvo. Na podlagi obiska energetskega svetovalca ter dodeljenih brezplačnih naprav za varčevanje gospodinjstvo privarčuje v povprečju 74 EUR na leto. To pomeni v povprečju 11 % prihranke pri porabi električne energije, 8,9 % pri vodi ter 5,6 % pri ogrevanju.

V februarju je začela z delovanjem pilotna Pravna klinika za varstvo okolja pri Pravni fakulteti v Ljubljani in sicer v sodelovanju med Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC, Katedro za mednarodno pravo in Inštitutom za javno upravo. Namen pravne klinike je poglabljati znanje študentov s področja varstva okolja in pridobivanje praktičnih izkušenj ob reševanju problemov, s katerimi se srečujejo okoljske nevladne organizacije.

Usposabljanje študentov skozi tako obštudijsko dejavnost krepi njihovo kapaciteto za ukvarjanje s tem področjem, ki je kompleksno in glede na obseg domačih predpisov, direktiv EU in mednarodnih pogodb zahtevno pravno področje.

Priprava Strategije razvoja Slovenije (SRS), ki bo določila smer razvoja naše države za obdobje 2014-2020 in namensko porabo več milijard evrov iz evropskih skladov, je mukotrpen proces. Zamuda pri sprejemanju se ne meri več v mesecih, ampak v letih. Vladi, ki sta se nazadnje izmenjali, druži pomanjkanje volje za učinkovitost in transparentnost.

Proces je mukotrpen tudi za nas, ki hočemo vplivati na vsebino dokumenta. Glavni izziv okoljskih NVO v času krize predstavlja uveljavitev trajnostnega razvoja in »zelenega gospodarstva« kot priložnosti za konstruktiven odziv na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij. Izziv smo vzeli resno.

Največjo prostovoljsko okoljsko akcijo v zgodovini naše države, Očistimo Slovenijo 2012, so Ekologi brez meja zaključili z zaključnim poročilom. Vanj so vložili veliko dela in upajo, da bo služilo kot koristno orodje, ki bo pripomoglo k temu, da bo v Sloveniji izpeljanih še več prostovoljskih akcij tako uspešno, kot je bila Očistimo Slovenijo 2012.

Sedaj pa svoje delo usmerjajo predvsem v zakonodajne spremembe na področju nelegalnega odlaganja in v pomoč vsakoletnim lokalnim čistilnim akcijam. Zato so skupaj s Turistično zvezo Slovenijo za podporo tem akcijam pripravili obrazec za prijavo lokalnih čistilnih akcij, kjer lahko vsi organizatorji čistilnih akcij prijavijo čistilne akcije v svojem kraju.

Volkswagen že več kot desetletje razvija avtomobil, ki bi porabil en liter ali manj goriva na 100 kilometrov. Začelo se je z VW Lupom, ki je porabil 3 litre dizelskega goriva na 100 kilometrov, v nekaj letih pa lahko kot kaže pričakujemo serijsko proizvodnjo prvega hibridnega vozila, ki lahko prevozi 100 kilometrov z manj kot litrom goriva.

Konceptni XL1 je opremljen z električnim in dizelskim motorjem. S prvim lahko s polno napolnjenimi baterijami prevozi 50 kilometrov, z drugim pa neomejeno - pod pogojem, da se voznik občasno ustavi na bencinski črpalki in napolni rezervoar z nafto.

Predlagam vam, da si preberete spodnja e-sporočila in se pridružite podajanju pripomb na osnutek sprememb uredbe o vodovarstvu za Mariborski otok in okolico. Rok za podajanje pripomb je kratek, le do 28. 2. 2013. Zadeva je povezana tudi z načrtovanimi gradnjami na Mariborskem otoku (bazeni...) in dravskem bregu pred njim (parkirišča...).

Več o zadevi na spletni strani: http://www.mko.gov.si/si/medijsko

Ker je na tej spletni strani ministrstvo objavilo napačno besedilo.

V skoraj 15 letih delovanja smo se v Alpe Adria Green veliko naučili. Naučili smo se spoštovati naravo, razvili smo odnos do čistega bivanjskega okolja. Ugotovili smo, da v Sloveniji na sploh še vedno nimamo pozitivnega odnosa do okolja kjer bivamo, kaj šele do narave, v katero tako radi grobo posegamo.

Kljub temu smo veseli vsakega malega napredka, ko ugotovimo novo inštalacijo filtrov ali ko se posadi lepo drevo, ali pa ko zaidemo v urejeno okolje ali neokrnjeno naravo. Tako naše delovanje dobiva vsak dan male potrditve o pravilnosti namer.

Znanstveniki opravljajo še zadnje priprave pred začetkom izvajanja raziskovanja prastarega jezera na Antarktiki. Okoli 14 kilometrov dolgo, 3 kilometre široko in 160 metrov globoko jezero Ellsworth, se nahaja prilbližno 3,2 kilometra globoko pod ledom, starim okoli pol milijona let. 

Znanstveniki bodo tokrat prvič skušali prodreti do jezera in iz njega pridobiti vzorce vode in usedlin. Navkljub pomanjkanju svetlobe v okolici jezera, pa so strokovnjaki prepričani, da bodo v vzorcih vode našli tudi mikrobe.

Ameriško vrhovno sodišče bo v prihodnjih tednih odločalo o svobodi pridelovanja hrane. V primeru Bowman v. Monsanto bo moralo sprejeti odločitev, ali je dopustno, da korporacije, ki pridelujejo in prodajajo gensko spremenjena semena, od kmetov zahtevajo, da plodov, ki zrastejo iz gensko spremenjenih semen, ne uporabijo za vnovično setev.

Prehrambena megakorporacija Monsanto je januarja letos vložila 144 tožb proti kmetom iz najmanj 27 ameriških zveznih držav, ki naj bi kršili njene patente. Gre za že prej omenjeno domnevno kršitev - kmetje naj bi namreč gensko spremenjena semena kupili le enkrat, kasneje pa za semena uporabili dele plodov, čeprav Monsantova licenčna pogodba to izrecno prepoveduje. Po njej mora kmet za naslednjo setev kupiti nova semena.

Vsaki peti vrsti plazilcev na svetu grozi izumrtje, je zapisano v študiji Mednarodna zveza za ohranjanje narave in londonskega zoološkega združenja. V študiji je več kot 200 strokovnjakov ocenilo tveganje izumrtja za 1.500 naključno izbranih plazilcev z vsega sveta. Ugotovili so, da 19 odstotkom preučenih plazilcev grozi izumrtje. Od tega jih je 12 odstotkov kritično ogroženih, 41 odstotkov ogroženih in 47 odstotkov ranljivih.

"Ugotovitve sprožajo alarm zaradi stanja teh vrst in vse več groženj, s katerimi so soočene," je poudarilPhilip Bowles iz mednarodne zveze. Če bo želelo človeštvo ogrožene vrste ohraniti, se bo po njegovih besedah moralo spopasti z vprašanji, kot so izguba habitata in pretirano poseganje človeka v njihov prostor.

Voda v Sloveniji je "sprivatizirana" že dobro desetletje, če pod tem razumemo dejstvo, da ima koncesije za oskrbo s pitno vodo kar 32 gospodarskih družb.

Zasebna podjetja v Sloveniji že po trenutni ureditvi lahko pridobijo koncesijo za oskrbo s pitno vodo, novost predlagane evropske direktive, ki te dni dviguje vihar v javnosti, je v tem, da bi koncesije pridobili tudi zasebniki iz drugih držav EU. Koncesije pa ne bodo obvezne oziroma se bodo o njih odločale občine, ki so izključne nosilke vodne pravice. Okoljevarstveniki imajo, glede na evropske izkušnje, pomisleke.

»Predmetno področje je v Sloveniji urejeno že dalj časa, predlog evropske direktive o javnih naročilih v vodnem sektorju oziroma o podeljevanju koncesijskih pogodb ima za cilj ustvariti enoten pravni okvir, ki bo omogočil odpiranje nacionalnih koncesijskih trgov podjetjem iz EU,« so za MMC pojasnili na ministrstvu za finance. Posredovali so tudi seznam 32 družb, med njimi sta tudi Petrol in Pivovarna Laško, ki že več kot deset let s pitno vodo oskrbujejo slovenske občine.

Biotska raznovrstnost v Alpah je še posebno velika in dragocena. Ohranili pa jo bomo le, če bomo življenjske prostore tam živečih živalskih in rastlinskih vrst ohranili in med njimi vzpostavili povezavo. Občine lahko pri tem sodelujejo na številne načine. Zato je CIPRA pripravila kratek film, v katerem se obrača na predstavnike občin in jih tako poskuša prepričati, da te možnosti dejansko izkoristijo.

Skalni puščavar, močerad, nemški strojevec in številne druge vrste: v Alpah živi okoli 43.000 različnih živalskih in rastlinskih vrst. Da lahko uspevajo in se razmnožujejo, potrebujejo neovirano gibanje. Z ravnokar predstavljenim filmom Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) zgledno prikazuje, kako lahko občine udejanjajo prave ukrepe, ki bodo dejansko učinkovali na živali in rastline.

Jezeru grozi ekološka katastrofa. V njem so odkrili izjemno invazivno in trdoživo zebrasto školjko, ki izvira z Urala. Ker nima naravnih sovražnikov in se razmnožuje z izjemno hitrostjo, bo postopoma zadušila ves jezerski živelj. Mnogi se bojijo, da je za rešitev že prepozno.

Po Evropi in v ZDA, kjer te školjke mašijo cevi hidroelektrarn in povzročajo večmilijonske škode, stoodstotno učinkovitega načina za njihovo uničenje še niso odkrili. Reševalce blejskega jezera tako čaka res težka naloga.

Potapljačev blejskega Društva za podvodne dejavnosti ne ustavi niti led, ki se te dni vse bolj debeli na jezerski gladini. Žene jih ljubezen do tega bisera, zato se nekajkrat na teden potopijo vanj in ročno, eno po eno odstranjujejo nadležne trikotničarke ali zebraste školjke.

Voda je naše bogastvo - ne damo ga - poziv k aktivni vključitvi v javno razpravo in podpisu peticije

Eko civilna iniciativa Slovenije poziva k aktivni vključitvi v prizadevanja, da imamo Slovenci dostop do pitne vode, ki ne bo sprivatiziran. Pitna voda je področje, kjer so veliki koncerni zaslutili možnost monopolnih dobičkov. Zato nastaja nova EU direktiva. Niso ogrožene velike države, saj le-te znajo zaščititi svoje državljane. Cilji so druge. Na žalost je med njimi tudi Slovenija.

Zato je še čas, da državljanke in državljani povemo, kaj želimo s pitno vodo je poudaril tudi mag. Dejan Židan. V tem času namreč v EU poteka odločanje o privatizaciji vodnih virov (tudi pitne vode). Postavimo se na pravo stran in to je, da je voda last državljank in državljanov in ne države, ki lahko sprejme tudi napačne odločitve o njeni privatizaciji.

Zadeva: Zahteva za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, zaprošenega na zahtevo stranke BIOPLIN SKUPINA d.o.o. Radmožanci 135, Ginjevec, 9223 Dobrovnik ki jo po pooblastilu direktorja Marjana Kolarja zastopa pooblaščenec Geateh, d.o.o., Opekarska 11, Ljubljana

Skladno z določili 73. člena Zakona o varstvu okolja vabite osebe, ki na območju, na katerem naprava povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi ali premoženje ljudi, stalno prebivajo so solastniki ali drugi posestniki nepremičnin, in na podlagi 1. in 4. odstavka 153 člena Zakona o varstvu okolja tudi nevladne organizacije, da se podajo mnenje o nameravanem posegu ter zahtevajo vstop v postopke.

V zadnjih dneh tudi pri nas načenjamo vprašanje, ki drugod po Evropi že lep čas dviguje prah, in sicer o tem, ali bomo svoje vodne vire prepustili zasebnikom. To naj bi omogočila predlagana evropska direktiva o podeljevanju koncesij. Veliko držav članic Unije predlogu ostro nasprotuje, Slovenija pa ga je že februarja lani podprla, in to brez javne razprave.

Številni, tudi stranka SD, opozarjajo na uničujoče posledice, ki bi jih imela direktiva. Pitna voda bi postala tržno blago, s katerim bi bogatele zasebne družbe, pravijo, ljudje pa bi za slabšo vodo plačevali več.

Vir: rtvslo.si

Za vse ekološko osveščene, ki tudi radi potujete, je Kanadsko podjetje World Centric predstavilo zobno ščetko skupaj s potovalno škatlico, ki jo lahko kompostiramo. Namesto nafte, ki se uporablja pri izdelavi drugih zobnih krtačk, je podjetje izdelalo krtačko iz ingea, ki je rastlinskega izvora.

Ko se krtačka izrabi, odstranimo glavo z ščetinami (ki je ne moremo kompostirati) ostalo pa pošljemo v obrat za predelavo ali pa nazaj podjetju za reciklažo. Tudi potovalna škatlica, ki jo dobimo zraven, je pripravljena na kompostiranje. Krtačka je na voljo v modri, zeleni ali oranžni barvi, njena cena pa je 4,55 kanadskih dolarjev (3,7 €) ali 11,4 kanadskih dolarjev (9,3 €) za paket 3 krtačk.

Samo človek porabi več, kot potrebuje. Dokažimo s svojim ravnanjem, da smo visoko razvita in racionalna bitja, kot o sebi radi mislimo. Samo pri učinkovitem načinu ogrevanja lahko prihranimo več, kot si morda predstavljate. Izračunajte si možne prihranke pri ogrevanju na brezplačni aplikaciji Porabimanj.si.

Koliko lahko prihranimo pri ogrevanju?
V primeru, da je naš dom ali pa poslovni prostor slabo izoliran, da imamo zastarel in neučinkovit ogrevalni sistem, ob tem pa še neracionalno ravnamo z energijo, je naš račun za energijo lahko tudi do 70 % višji. S pravilno izbiro energenta, učinkovitim ogrevalnim sistemom prilagojenim našim razmeram in z učinkovitim ravnanjem, lahko naš strošek za ogrevanje vsaj prepolovimo.