Znotraj arktičnega kroga danski kuharski mojster Kim Ernst goji več vrst zelenjave in zelišč, ki bi jih bolj pričakovali na kakem predmestnem vrtu v kakšnem zmernejšem podnebju kot pa v deželi severnega sija, ledenikov in mraza.

Nekateri inuitski lovci opažajo, da so celo severni jeleni tolstejši kot nekdaj po zaslugi paše na grenlandski navadno zamrznjeni tundri, tamkajšnjim nabiralcem pa ni več treba hoditi ure in ure v iskanju divjih zelišč.

Ameriška kmetijska korporacija Monsanto je po aferi, ko so v ZDA odkrili polja z njeno neodobreno gensko spremenjeno pšenico, sporočila, da si v Evropi ne bo več prizadevala za odobritev svojih gensko spremenjenih rastlin. Japonska in Južna Koreja sta delno ustavili uvoz pšenice iz ZDA, Bruselj pa je članice Evropske unije pozval, naj uvoženo žito preverijo.

Komercialna prodaja gensko spremenjene pšenice prepovedana
Ameriški uradniki so v sredo sporočili, da so na neki farmi v Oregonu odkrili neodobreno Monsantovo pšenico, odporno proti herbicidom. Medtem ko po svetu prodajajo več vrst gensko spremenjenih žit, pa komercialna prodaja gensko spremenjene pšenice ni dovoljena nikjer. Monsanto sicer trdi, da je razvoj omenjene gensko spremenjene rastline opustil že pred devetimi leti. Obljubil je tudi sodelovanje pri preiskavi, ki jo je uvedlo ameriško ministrstvo za kmetijstvo.

To kaže aprila 2013 objavljena raziskava, ki ugotavlja, kateri način ravnanja z ostanki mešanih odpadkov lahko najbolj zniža negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Avtorji raziskave prihajajo iz ZDA in EU ter že vrsto let strokovno delujejo na področju raziskovanja okoljskih vplivov različnih pristopov ravnanja z odpadki ter strategij, ki so usmerjene v višanje stopenj pridobivanja materialov iz odpadkov.

Kadar govorimo o okoljskih vprašanjih in ekologiji, o ZDA večinoma razmišljamo kot o državi, ki se nikoli ni želela pridružiti kjotskemu protokolu o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, skratka kot o državi, kjer skrb za okolje ni ravno prioriteta. Ob tem je lahko pozabiti na dejstvo, da danes na nacionalnem nivoju reciklirajo in kompostirajo 33 % komunalnih odpadkov, kar je približno toliko kot v Sloveniji. In kot pri nas, tudi pri njih obstajajo skupnosti, ki dosegajo najvišje deleže recikliranja na globalnem nivoju. A med nami in njimi so tudi bistvene razlike.

Določeni deli Antarktike, ledene celine, ki v sebi zadržuje kar 60 odstotkov vse sveže pitne vode na svetu, se talijo prehitro, zato se njena podoba drastično spreminja, ugotavlja nova Nasina študija.

A kot poudarjajo pri projektu Ledeni most (Icebridge), so tokrat prvič obširno in temeljito preučili vse antarktične ledene police. To so ledene ploskve, ki se s kopnega raztezajo daleč v morje, led pa jim neprestano dovajajo ledeniki.

Študija je pokazala, da je taljenje spodnjega dela ledenih polic odgovorno za kar 55 odstotkov vse izgube ledene mase na Antarktiki med letoma 2003 in 2008. Delež je precej večji od do zdaj znanih ocen.

V teh dneh se zaključuje prva etapa projekta Čista zmaga – trajnostni športni dogodki, ki si je od začetka leta 2012 prizadeval za uveljavitev načel trajnostnega razvoja pri organizaciji športnih dogodkov v Sloveniji. Umanotera je v okviru projekta med drugim pripravila nabor kriterijev za trajnostne športne dogodke, sodelovala kot zunanji svetovalec pri petih športnih dogodkih v različnih slovenskih regijah, izvedla delavnice za organizatorje in sponzorje športnih dogodkov ter pripravila Priročnik za implementacijo, poročanje in komuniciranje trajnostnih športnih dogodkov.

Ob predstavitvi priročnika se je ekipa Čiste zmage ter ambasadorja trajnostnih športnih dogodkov Mitja Petkovšek in Franci Petek včeraj v Tivolskem gradu v Ljubljani na zaključni delavnici srečala s partnerji in organizatorji športnih dogodkov ter z mediji.

V Pretorski palači župan Občine Izola Igor Kolenc, župan Občine Piran Peter Bossman in podžupan Mestne občine Koper Danijel Cep podpisali Peticijo proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena, s čimer so še enkrat potrdili, da si tako prebivalci kot tudi lokalna oblast na tem območju terminalov ne želi.

Sicer so to stališče občine, tudi italijanske in hrvaške, izrazile ob več priložnostih, vendar je investitor, Gas Natural Rigassificazione Italia ne glede na nasprotovanja in okoljska vprašanja uspel projekt v Žavljah uvrstiti na listo prioritet skupnega pomena. S podpisom peticije želijo vse tri občine, skupaj z Alpe Adria Green – mednarodno organizacijo za zaščito okolja, preprečiti, da bi Evropska komisija, parlament in svet projekt potrdile ter mu tako odprle vrata do realizacije.

Globalne temperature se bodo v tem stoletju povišale za več kot napovedani 2 stopinji Celzija

Globalne temperature bodo rasle veliko hitreje, kot je bilo sprva predvideno, je na konferenci v Parizu opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA). Zvišanje temperatur v tem stoletju bo morebiti dvakrat večje od napovedanih dveh stopinj Celzija. Ob tem je agencija predlagala ukrepe za omejevanje podnebnih sprememb, ki ne bi škodovali gospodarski rasti.

Na podnebni konferenci ZN v Durbanu leta 2010 so se države udeleženke zavezale, da bodo rast globalnih temperatur v tem stoletju poskušale omejiti na 2 stopinji Celzija, da bi s tem omilile uničujoče posledice globalnega segrevanja, kot so vse hujše suše, neurja, poplave in dviganje gladine morja.

Tihi ubijalci
Nova Greenpeaceova študija Tihi ubijalci (Silent Killers) potrjuje, da bo gradnja novih termoelektrarn dodatno ogrožala zdravje evropskih državljanov in vsako leto zaradi bolezni, ki izhajajo iz onesnaženega zraka, povzročila kar 2700 prezgodnjih smrti. Ta izguba življenj je popolnoma nepotrebna, saj nam obnovljivi viri energije in napredeg tehnologije nudijo dovolj rešitev za prihodnost.

Študija, ki je osnovana na poročilu Univerze v Stuttgartu, razkriva, da bi v primeru izvedbe načrtovanih projektov dodatne emisije povzročile kar 2.700 prezgodnjih smrti vsako leto zaradi bolezni, ki izhajajo iz onesnaženega zraka. Nove termoelektrarne bi tako Evropejce oropale 32.000 let življenja.

Energetska sanacija stavb ima vrsto pozitivnih učinkov: dolgoročno zmanjšuje stroške bivanja, zmanjšuje izpuste CO2 in energetsko odvisnost.  Za Slovenijo predstavlja največjo priložnost za povečanje učinkovitosti rabe energije. Spodbudni so primeri, ko so se skupnosti odločile za sistematično vlaganje v programe energetske sanacije, programe povečanja energetske učinkovitosti in inovativne oblike financiranja, ki prinašajo pozitivne učinke in prihranke.

Tri dobre prakse na tem področju so spoznali udeleženci dogodka »Energetska sanacija: dobre prakse v lokalnih skupnostih - od obnove javnih in zasebnih stavb do celovitih sistemskih rešitev«. Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Partnerja projekta sta bila tudi Skupnost občin Slovenije in spletni portal Energetika.net.

V Italiji so objavili dokument, s katerim so sprejeli končno odločitev glede racionalne energetske strategije; v tej strategiji so opredelili postavke, kako zmanjšati stroške energetike, kako doseči vse evropske objektive v zvezi z okoljem in kako izboljšati energetsko oskrbo in energetski razvoj. Italijanski minister za ekonomski razvoj Flavio Zanonato je dejal, da je potrebno vse dejavnosti speljati na evropsko raven, tako da bodo konkurenčne drugim. To pomeni tudi delovati po pravilih in normativih, zmanjšati stroške birokracije in poskrbeti, da bo cena energije kompetitivna.

Cena energije je pomembna za podjetja, položnice so še vedno previsoke, zato je potrebno konkretno delovati, da bi se doseglo zadane cilje, ki so si jih zadali. To pomeni zmanjšati ceno, še posebno plina. Kar se slednjega tiče, je italijanski minister podal prioritete, ki so sledeče: cena plina mora biti kompetitivna, integrirati je treba prodajo z evropskim tržiščem, sodelovati s severno Evropo, izboljšati infrastrukture, da bo italijansko tržišče konkurenčno, to pa lahko naredijo tako, da uredijo plinovod (Južni Tok).

WWF in ERSTE Fundacija sta gostili “Evropske šole za Zemljino življenje” na zaključnem dogodku v Romuniji – Med štirimi zmagovalci tudi slovenska šola: Gimnazija Šiška

Pretekli vikend je potekal zaključni dogodek okoljske iniciative “Evropske šole za Zemljino življenje”, ki sta ga organizirala WWF in ERSTE Fundacija. Potekal je v Moieciu v okrožju Brasov v Romuniji. Ekipa iz Gimnazije Šiška se je uvrstila med štiri zmagovalce. Aktivnosti so zajemale od urejanja vrtov, uličnih dogodkov in gledaliških predstav do razstav in kampanj, v katerih učenci učijo učence.

“Z Evropskimi šolami za Zemljino življenje želimo omogočiti učencem možnosti za aktivno vključevanje, za izražanje mnenja v javnosti in za motiviranje drugih za aktivno delovanje,” je dejala Barbara Tauscher, vodja okoljskega izobraževalnega programa pri WWF Avstrija. “Za nas je zavzetost učencev najboljša potrditev projekta.”

Potencial lesa je v Sloveniji večinoma še neizkoriščen, medtem ko je sosednja Avstrija vzorčni primer izkoriščanja naravnih danosti in priložnosti, ki jih te prinašajo. V Centrih predelave lesa lokalno surovino z malo energije predelajo v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo, ki v desetletjih uporabe skladiščijo CO2 in ustvarjajo delovna mesta na podeželju. Udeleženci dogodka, ki je v četrtek, 6. junija,  potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, so si ogledali tri lesno-predelovalne obrate na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Partnerja dogodka sta bila Slovenska gozdno-lesna tehnološka platforma in Svet za les.

Udeleženci dogodka Prilagajanje na podnebne spremembe so spoznali dve dobri praksi prilagajanja: projekt in publikacijo Evropske agencije za okolje »Urbano prilagajanje na podnebne spremembe« ter dejavnosti za izgradnjo protipoplavnega nasipa v Slovenj Gradcu. Seznanili so se tudi z načrti Evropske unije in Slovenije na področju prilagajanja na podnebne spremembe, v zaključku pa razpravljali o tem, kako spodbuditi prenos dobrih praks v druga okolja po Sloveniji.

Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Partnerja dogodka sta bila  Skupnost občin Slovenije in Uprava RS za zaščito in reševanje.

Peticija proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena (PCI)

Plinskemu terminalu v Žavljah se je uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena. Pri tem so se upoštevali le energetsko-ekonomski, ne pa tudi okoljski kriteriji. Če bo predvidoma do začetka poletja projekt na listi tudi dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več.

Zagovorniki plinskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda so našli rešitev, kako s pomočjo Evropske unije izigrati nasprotnike terminala tako na slovenski kot na italijanski strani in utišati polemiko o negativnih vplivih terminala na okolje. Predvidoma do letošnjega poletja bo dokončno potrjena evropska lista prioritet skupnega pomena (PCI) in če bo žaveljski terminal ostal na njej, njegove gradnje ne bo ustavilo nobeno nasprotovanje več. Ne le to, projekt bo v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči.

Na lokaciji »STARA ŠOLA« - Velika Pirešica 1, Žalec

PROGRAM EKOFEJSTA ZAJEMA RAZLIČNA TEMATSKA PODROČJA

Petek, 14. junij 2013
ZDRAVJE,  SONARAVNA PRIDELAVA HRANE, PRAKTIČNA ZNANJA

17.00 – 17.45:  GAIN EKOLOŠKI SAMOOSKRBNI VRT NA 60m2 - zelenjava za štiričlansko družino

Slovenski parlament je z zapisom zlatega fiskalnega pravila v ustavo določil, da lahko od leta 2015 javna poraba preseže javne prihodke le v izjemnih primerih. Čeprav je uravnotežen proračun dobra novica za prihodnje rodove, ostaja velik dvom glede tega, kako bo proces uravnoteženja javnih financ v resnici izveden.

Katere javne storitve bodo našim otrokom še vedno na voljo? Kako bodo zaslužili za preživetje? Trenutno je brez zaposlitve 25 % mladih, obeti pa niso dobri. Sprašujemo se tudi, v kakšnem stanju bo naše okolje? Suše in poplave so vse bolj pogoste, plodna kmetijska zemljišča vse bolj pozidana, izrabljamo lignit, kot da jutri ne obstaja.

Se vam letošnjo pomlad zdi, da okolje nekako ni tako, kot smo ga bili vajeni? Temperature so namreč daleč prenizke, zato ni nič nenavadnega, da spet prihajajo na dan zloglasne napovedi o prihajajoči ledeni dobi, ki naj bi bila na našem planetu menda precej običajen cikličen pojav. Poledenitve naj bi v zadnjih 1,5 milijona letih povprečno trajale po 100.000 let, vmes so meddobja rahlih otoplitev, ki trajajo po 10.000 let

Zadnja ledena doba je Evropo prizadela pred 13 tisoč leti, vse skupaj pa se je zgodilo v manj kot šestih mesecih. V to je prepričan profesor William Patterson, ki je analiziral usedline na Irskem, ki naj bi bila v času zadnje ledene dobe - ta je bila razmeroma kratka, saj je trajala vsega 1300 let - prekrita z ledom kot Antarktika.

Avtomobilski proizvajalci, ki prodajo večino potratnih vozil v Evropi, z rezultati testov o učinkovitosti porabe goriv veliko bolj manipulirajo kot tisti proizvajalci, ki izdelujejo bolj učinkovita vozila, razkriva novo poročilo organizacije International Council on Clean Transportation – ICCT [1].

Poročilo tako k seriji nedavnih študij [2], ki dokazujejo, da se razkorak med uradnimi testnimi rezultati in dejansko porabo goriv med vožnjo iz leta v leto povečuje, dodaja nov dokaz. Študija prvič primerja napredek proizvajalcev vozil pri uradnih in dejanskih podatkih o rabi goriv v zadnjih desetih letih v Evropi.

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina najbolj trajnostno mobilna šola, dijaki Šolskega centra Krško - Sevnica zmagovalci natečaja Za prijaznejši javni potniški promet

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Focus, društvo za sonaraven razvoj, sta zmagovalcem 'Tekmovanja za najbolj trajnostno mobilno srednjo šolo' ter natečaja za najboljši izdelek na temo 'Za prijaznejši javni potniški promet' podelila priznaja in nagrade. Nagrade so prejeli dijaki Srednje šole Vena Pilona Ajdovščina in Šolskega centra Krško
- Sevnica.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in Focus, društvo za sonaraven razvoj, sta v okviru projekta Dobimo se na postaji [1] za šolsko leto 2012/2013 razpisala nagradni natečaj za najboljše izdelke dijakov z naslovom »Za prijaznejši javni potniški promet« ter nagradno 'Tekmovanje za najbolj trajnostno mobilno srednjo šolo'. Na obeh razpisih je skupaj sodelovalo 9 slovenskih srednjih šol.

Obnova ribjih staležev ter podpora trajnostnemu ribolovu v jedru dogovora
Po skoraj dveh letih pogajanj je EU naredila velik korak v smeri končnega dogovora o reformi Skupne ribiške politike. Irski minister za ribištvo in predstavnik Sveta ministrov EU, Simon Coveney, ter predstavnica Evropskega parlamenta, Ulrike Rodust, sta danes po pogajanjih, ki so trajala pozno v noč,  na tiskovni konferenci predstavila kompromis, ki zadeva glavna izhodišča reforme. Doslej sta bila namreč Evropski Parlament in Svet ministrov nasprotnega mnenja o tem, kako ambiciozna naj bo Skupna ribiška politika EU.

Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, izid pogajanj komentira:
»Ribištvo je v Evropi že desetletja zgodba o zatonu sektorja, prekomernem izkoriščanju ribjih staležev ter izrinjenosti malih trajnostnih ribičev zaradi nadvlade profitne in uničujoče ribiške industrije. Dogovor o ribiški politiki je dobra novica, čeprav ostaja malce grenkega priokusa nad pomanjkanjem konkretne časovne opredelitve, do kdaj se naj ribji staleži obnovijo. Prvič v zgodovini je EU priznala pomen malih priobalnih trajnostnih ribičev in izpostavila potrebo po upoštevanju družbenih in okoljskih kriterijih pri dodeljevanju ribolovnih kvot.«

Potencial trajnostnega razvoja slovenskega podeželja temelji na programih, ki niso pomembni le za revitalizacijo podeželja, ampak prinašajo višjo kakovost življenja, konkurenčnost gospodarstva ter prispevajo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Udeleženci včerajšnjega dogodka »Trajnostni razvoj podeželja« so spoznali tri dobre prakse: Zeleni razvojni model občine Šentrupert, Zadrugo Jarina in Rastlinsko čistilno napravo v Kozjanskem parku.

Predstavitev in ogled sta  potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Partnerji dogodka so bili Občina Šentrupert, Zadruga Jarina, Javni zavod Kozjanski park in Skupnost občin Slovenije.

Teden slovenskih gozdov, ki se je začel v ponedeljek, letos poteka pod geslom Gozdovi za vse. V Sloveniji izkoristimo le 71 odstotkov mogočega poseka lesa. Po podatkih državnih statistikov je bilo v letu 2011 iz Slovenije izvoženih 34 odstotkov posekane lesne surovine, evidentirani letni posek lesa pa se povečuje.

Ta je leta 2011 znašal skoraj štiri milijone kubičnih metrov, vendar je bilo to le 71 odstotkov mogočega poseka lesa. Po oceni v gozdnogospodarskih načrtih bi ta namreč lahko znašal 5,5 milijona kubičnih metrov.

Težave so predvsem v zastareli tehnološki opremljenosti zlasti za primarno predelavo lesa. Posledica tega je, da se zaradi nekonkurenčnosti veliko lesa izvozi, slovenska lesna industrija pa zadnja leta vidno hira.

SMS-ZELENI - slovenski predstavniki pri Evropski zeleni stranki (European Green Party) nasprotujemo predlogu Evropske Komisije o označevanju semen, kar smo na svetu stranke v Madridu med 10. in 12. majem tudi predstavili predstavnikom zelenih strank iz vse Evrope.

Prav na predlog SMS-ZELENI, katere je v Madridu zastopala tudi podpredsednica Eva Černigoj, so Evropski zeleni napisali poziv Evropski Komisiji.

Pritisk in postopno uničenje malih in srednje velikih proizvajalcev semen je voda na mlin velikim mednarodnim korporacijam, kar bi predstavljalo nepopravljivo škodo za neodvisnost EU in njenih članic pri proizvodnji hrane.