Najvišja molitev je, da bi postali nesebično orodje v Božjih rokah. Tako kot je molil sveti Frančišek: »Gospod, naj postanem orodje Tvojega miru.« Ni molil za to, da bi dobil, temveč da bi dal, da bi se rešil sebičnosti in postal popolnoma nesebičen. Molil je, da bi bil služabnik. Molil je, da bi imel vsako živo bitje za svojega gospodarja: »Naj bom ponižen služabnik, da bom povzdignil vse brate in sestre na svetu, jim pomagal in skrbel zanje.«

Če imamo zaradi krvne bolezni po telesu ture, nam bodo obkladki prinesli le začasno olajšanje. Vse dokler bo bolezen v krvi, bodo nastajali vedno novi in novi turi. Toliko srečanj imamo – kongresna srečanja, srečanja Združenih narodov, dobrodelna srečanja.

Zvok
Spisek arhetipov bi bil nepopoln, če ne bi nanj uvrstili vsaj še zvok. Zvok je prav tako fenomen, ki omogoča širok spekter pojavov, ki imajo še kako veliko težo v našem dojemanju stvarnosti. Vsak zvok se rodi iz tišine in se v tišino tudi vrne.

Prostor in tišina (kot ozadje za zvok) sta dve lici iste stvari - niča. Sta zunanji obliki notranjega prostora in notranje tišine, to pa je globoki mir - brezoblično kreativno jedro vsega obstoja. Tišina je, kot pravi Tolle, tako kot praznina, vhod v duhovni svet . Tišina je prisotnost; je zavest, osvobojena miselnih oblik.

V času in prostoru živimo od energije, dane nam za življenje. Ne glede na obremenitve iz prejšnjih življenj imamo vsi na voljo skupni planet, vodo, zemljo, zrak, sončne žarke, dan in noč, letne čase itn. Dnevi pa so povsod dolgi le 24 ur, kje z več ali manj svetlobe.

Teh naravnih danosti naj bi bili deležni vsi v enaki meri. Živimo pa bolj ali manj sprti s pravičnostjo, zase zahtevamo več pravic, drugim pa odrinemo več dolžnosti. Tudi Zemlji jemljemo več, kot zmore dajati. Namesto hvaležnosti za njene darove jo zasipavamo z odpadki in strupi, ker sami postajamo odpadek s samovoljnim izločanjem iz naravnega reda.

Energija
Kako pa je z energijo? Ta naj bi bila po Einsteinu neuničljiva, prav tako pa naj bi je ne bilo moč ustvariti. Je nekaj, kar preprosto obstaja, kot prostor in čas in se le nenehno pretvarja iz ene oblike v drugo.

Masa se pretvarja v energijo in obratno, energija pa se lahko iz kemične spremeni v toplotno, električno, kinetično, potencialno, psihično... Toda če smo ugotovili, da masa kot resničen pojav ne obstaja, potem tudi na energijo posije kaj čudna luč. Če je masa, gledano skozi "duhovne oči", sinonim za velikost, potem je energija sinonim za moč, voljo. Oboje sta kajpak zelo pomembni kvaliteti v naših opažanjih.

Naš ljubi duhovni učitelj Šrila Prabhupada v eni od svojih knjig pravi nekaj zares pomembnega, kar bi morali razumeti vsi ljudje. Govori o univerzalnem načelu, ki daleč presega vsako sektaštvo. In sicer o tem, kdo je velika osebnost.

Ljudje obožujejo velike osebnosti ali pa jim zavidajo. In vsak po svoje si prizadevajo, da bi tako ali drugače postali veliki. Ampak kaj je pravzaprav veličina? Kakšne so odlike mahatme oziroma velike duše?

Koliko si odvisen od Boga?

Bog je resnica, resnica je Bog
Koliko si odvisen od resnice?

Bog je mir, mir je Bog
Koliko si odvisen od miru?

Bog je ljubezen, ljubezen je Bog
Koliko si odvisen od ljubezni?

Bog je dih, dih je Bog,
Koliko si odvisen od diha?

Stoyan Svet

Povejmo karseda preprosto. Maitreja je učitelj. Učitelj za celotno človeštvo. Prihaja v času velike krize človeštva, ki nas lahko pripelje do totalnega (samo)uničenja. Maitreja je človek, a ne povsem običajen. Pripada in hkrati vodi skupino ljudi, ki so v dolgem evolucijskem ciklu razvoja zavesti obvladali in izmojstrili vse vidike človekovega bivanja na Zemlji. Zato se imenujejo mojstri modrosti.

Na vzhodu že tisočletja poznajo koncept reinkarnacije, ki človeka vodi skozi številne inkarnacije (utelešenja) do končne osvoboditve iz spon zemeljskega bivanja. To je tudi cilj slehernega izmed nas.

Materija
Variacije v polju, ki ga poimenujemo eter ali akaša, so »objekti« našega zaznavanja ali zavedanja. Toda tu ne gre za objekte v smislu materialnih stvari. Ti objekti postanejo materialni objekti šele v zavesti opazovalca. Zmotno menimo, da je materialnost, ki jo prepričljivo "občutimo", tudi resnična lastnost »zunanjega sveta«.

Poleg dvojčka prostor-čas je dvojček energija-masa tisti gradnik naših razlag stvarnosti, brez katerega si ne znamo predstavljati vesolja. A če sta se prostor in čas izkazal za nekaj, kar bi lahko bilo temeljna iluzija, ali za energijo in maso velja isto?

Na najosnovnejšem nivoju je vse kar v univerzumu obstaja, energija. Naše sonce je energija, naš planet je v osnovi energija, rastline so energija. Tudi človeško telo je energija. To so tudi raziskovalci odkrili, ko jim je uspelo posneti človekovo avro. Tudi naše misli in občutenja so energija.

Iz tega sledi logično sklepanje, da če se napolnimo z pozitivno energijo, se bomo počutili dobro in nasprotno, če se bomo polnili z negativno energijo, se bomo počutili slabo. Če se naučimo pravilno delati z energijami, se potencialno lahko vedno počutimo dobro, ne glede na to kake so zunanje okoliščine ali kako je visok naš bančni račun, itd.

Čas
Ali si lahko predstavljate kakršnokoli gibanje, če ne bi obstajal čas? To seveda (za naše razumevanje) ne bi bilo mogoče. Če se je v nekem prostoru (obstoječ prostor je predpogoj za pojav časa) nek predmet premaknil, potem je med staro in novo lokacijo predmeta razlika, ki jo merimo z nekakšnim merilom - časom.

Dva predmeta ne moreta obstajati na istem prostoru, razen, če ju ločuje - čas. Če se nekaj kakorkoli spremeni, potem spremembo zaznamuje čas. Brez časa bi spremembe ne bile možne, saj bi bilo vse statično, nespremenljivo. Čas je nujna sestavina, če želimo obravnavati spremembe, če se želimo soočati z množico predstav in ne le z eno. Življenje pa je večna in nenehna sprememba.

Nedavno je bil v reviji The Edge objavljen članek z naslovom Če bi se Kristus ali Buda vrnila, bi ju prepoznali? (If the Christ, or the Buddha returned today, would you recognize Him?) Vprašanje pa ni čisto novo, saj se je že veliki ruski pisatelj Dostojevski v Bratih Karamazovih (Veliki inkvizitor) spraševal, kaj bi bilo, če bi se Kristus ponovno pojavil na Zemlji.

V romanu se je v španski Sevilji Kristus po 15. stoletjih “tiho, neopazno pojavil, a glej, vsi so ga spoznali”. Vendar je njegov prihod zaustavil sam veliki inkvizitor in ga pahnil v ječo. Dolgo mu je inkvizitor pridigal in ga je nazadnje nameraval sežgati na grmadi. Kristus ga je ves čas molče poslušal, inkvizitor pa si je želel vsaj kratek odgovor na svojo pridigo.

Osnovni arhetipi
Kot smo omenili, je ključ za odkritje odgovora na vprašanje »kdo sem« v razumevanju in obvladovanju zavesti. A zavest je nekaj zelo kompleksnega. Ni le kot filmsko platno, na katerem se odvija film našega življenja, le da v treh dimenzijah in oplemeniteno s čutnimi senzacijami. Prisoten je tudi občutek, da obstaja opazovalec - nekdo, ločen od vsemogočih oblik in idej a povezan s telesom, ki opazuje to silno čudo kreacije.

A kako se lahko vse to, kar se vidi in dogaja, sploh pojavi v zavesti? Kaj je tisto, kar omogoči njihovo eksistenco? To bi radi ugotovili. Vemo, da imajo pri vsem tem zasluge tudi arhetipi prostor, čas, materija in energija. Govorimo o fenomenu prostor-čas (po Einsteinu), ter o fenomenu energije in mase, ki se prelivata drug v drugega. Brez njih zaznava v 3D stvarnosti ne bi bila takšna, kot je.

Popačenje spoznave
Vsak od nas je prepričan, da je tisto, kar doživlja - vsaj v budnem stanju - resnično. Toda, ali to res drži? Kako to, da niti dva človeka natanko istega dogodka ne doživljata enako, z enakimi čustvi, občutki, razlagami, mislimi...? Če bi šlo za nepopačeno doživljanje, se vaše videnje ne bi smelo kakorkoli razlikovati od videnja kogarkoli drugega. A to ne drži.

Subjektivna komponenta v naši zavesti - naš lažni jaz ali ego poskrbita, da vsak od nas »nosi drugačna očala«, ki stvarnost pokažejo (prav bi bilo reči - izkrivijo) na povsem svojski način. Torej se je treba zavedati, da objektivnosti v naši zaznavi ni. Vse je pogojeno s trenutnimi predstavami in sistemom prepričanj, ki smo ga zgradili v preteklosti in utrdili z izkušnjami. To velja tako za enega človeka kot tudi za družbo nasploh.

Obstaja veliko različnih razlogov, zakaj človek začne delati na sebi. Velika večina se odloči za to, ker ne ve več, kaj naj drugega naredi. Znajdejo se v situaciji, ki se ne izboljša, se ne spremeni, trpljenje pa se veča iz dneva v dan. Nekateri se aktivirajo zato, ker želijo nekaj spremenit, premaknit, izboljšati v svojem življenju in se že zavedajo, da so sami odgovorni kako živijo.

Torej začetki dela na sebi skoraj vedno segajo na področja: zdravja, partnerstva, financ, dela, službe, odnosov na delovnem mestu, odnosov v družini … in združuje jih konkreten cilj. Odprava bolečine, premaganje bolezni, zanositev, izboljšanje finančnega stanja, dobiti partnerja / partnerko, dobiti službo, zbrati energijo za selitev, postaviti se na svoje noge …

Identifikacije
Prvo in najpomembnejše vprašanje, s katerim lahko preverjamo koncepte, ki razlagajo stvarnost, zadeva naše lastno bistvo - kaj pravzaprav smo? Gre za vprašanje identifikacije. Vsak koncept daje drugačen odgovor. Z razvojem oz. z menjavanjem konceptov se naša identifikacija spreminja. Nekoč smo bili še prepričani, da obstaja (in da smo) le telo, danes si morda mislimo, da smo pravzaprav bolj duša...

Kako bomo ugotovili, da je neka identifikacija prava? Preprosto - vprašamo se, ali zdrži preprost preizkus. Ta se izrazi skozi preprosto vprašanje: ali je tisto, s čimer se identificiramo, sposobno zavedati se samega sebe? Če namreč človek to sposobnost ima, potem jo nesporno mora imeti tudi njegovo bistvo.

Vesolje je dih znotraj diha, znotraj diha....
tudi ti si nekdo, ki lahko čuti božanskost tega diha,
skoti dihanje miru lahko čutiš ljubezen,
skozi dihanje ljubezni lahko čutiš hvaležnost,
skoti dihanje hvaležnosti lahko čutiš sočutje,
skozi dihanje sočutja lahko čutiš velikodušnost
skozi dihanje velikodušnosti lahko vse to čutiš ponovno.
<3
Stoyan Svet

Temeljna potreba vsakega živega bitja je najti zadovoljstvo. Najvišje zadovoljstvo je, da ljubimo in smo ljubljeni. Brez tega nas nobeno drugo čutno zadovoljstvo ne bo osrečilo. Popolna ljubezen je večna ljubezen med dušo in Bogom. Da pa bi bila ta ljubezen resnična in zadovoljujoča, je najvišji absolut vsakemu ustvarjenemu živemu bitju dal svobodno voljo.

Če nimamo svobodne volje, smo kot roboti. Robot lahko počne neverjetne reči, ne more pa imeti odnosov, ne more ljubiti. Svobodna volja je torej nujna za pravo in osrečujočo ljubezen. Bog je svarat, popolnoma neodvisen. Kot njegovi delci smo tudi mi v majhni meri neodvisni.

7 Svetih Tednov – Mogočno Okno  za Božansko Posredovanje v naših življenjih
(poteka od 27. nov. 2014 – 14. jan. 2015)
~♥~  49 DNI  ~♥~  49 MOJSTROV  ~♥~  49 DAROV  ~♥~
7 Svetih Tednov poteka od leta 1937 na pobudo Velikega Božanskega Usmerjevalca. Na to pobudo je Jezus ustanovil za nas to mogočno posredovanje iz Območja Luči, ki poteka 2x na leto.
V teh sedmih tednih (tj. 49 dneh) nam ponujena veličastna priložnost, da se vsak dan usmerimo k določenemu Vnebovzetemu ali Angelskemu Pomočniku ter prejmemo njegovo Božansko posredovanje z nadvse intenzivnim izlivom njegove Ljubezni, Svetlobe in Radosti v naše bitje in svet ter na vso  Zemljo.
Sedem Svetih Tednov je Izžarevanje, ki ga omogoča mogočna Božanska Podpora, ki je dana Zemlji iz Območja Luči Vnebovzetih Mojstrov pod okriljem Velikega Božanskega Usmerjevalca. To Božansko posredovanje tega Kozmičnega Mojstra je del mogočnega sproščanja Kozmičnih Svetlobnih Žarkov Zemlji v zdajšnjem času.
Veliki Božanski Usmerjevalec je Učitelj mnogih Vnebovzetih Mojstrov (Saint Germaina, Jezusa, Kuthumija …) Trenutno zelo tesno sodeluje s Saint Germainom pri vzpostavljanju nove Zlate Dobe na Zemlji. Zdaj ta Mojster prihaja, da nam pomaga.

Koncepti
Kakovost bivanja je odvisna od dveh dejavnikov: od kakovosti opazovanja in od ravni razumevanja vsega, kar je. Napredek torej dosežemo z večanjem občutljivosti, dvigom kakovosti opazovanja, še pomembneje pa je, da vse opaženo občutimo, dojemamo in razumemo na pravi način - čim bolj celovito in nepopačeno. Tako življenje dobiva vse večjo širino in globino.

Razumevanju se vedno opira na miselne pripomočke - osnovne koncepte in predstave, ki si jih je izmislil človeški um. Vsak koncept je kot svojstven koordinatni sistem ali pa kot luč določene barve, ki iz drugačnega kota osvetljuje isto področje. Premakne fokus naše zavesti v svojo domeno. Koncept vedno okrni resnico, saj opazuje le del nje - tisti del, ki se nam trenutno zdi pomemben ali zanimiv.

Na sledi - sebi
Pomena zavesti se ne zavedamo dovolj. Popolnoma vse, kar se dogaja, se dogaja v zavesti človeka. Tudi materialnost je le nek fenomen, ki ga zaznava zavest človeka. Ko bi ne bilo zavesti, bi bilo tudi povsem nepomembno, ali materialni svet obstaja ali ne, saj se ga nihče, prav nihče ne bi zavedal. Če želimo napredovati na višjo raven zavedanja, moramo bolje spoznati zavest samo. Zavest je ključ in hkrati instrument na poti do cilja - spoznave lastnega bistva.

Če se vse, kar se vam v življenju dogaja, dogaja v vaši zavesti in če torej nič ne more nastati izven nje, potem je to že samo po sebi dovolj tehten razlog za njeno raziskovanje.

Na nekem tečaju računalništva se starejši gospod, inženir elektrotehnike, obregne ob mladega informatika z besedami: ¨Sedaj mi pa še povejte, kako ste prišli do tega rezultata! Nekaj kliknete in ne veste zakaj!¨

Ta zgodba dobro opisuje razliko med starim in novim načinom razmišljanja. Če so si prej dogodki morali slediti v nekem logičnem zaporedju, da bi na koncu dosegli želeni cilj, sedaj v času, ki prihaja, oz. je že tu, razmišljamo drugače. In sicer, bolj kot razumu in logiki, sledimo svojemu srcu, čeprav so včasih naše odločitve nelogične. Pri tem nikoli ne pozabimo na cilj, katerega želimo doseči. Le tega si jasno vizualiziramo, vse ostalo pa prepustimo Bogu, oz. vesolju, kakor je komu ljubše.

Kaj je resnica vseh resnic?
Notranja izpolnjenost
Kaj je mir vseh mirov?
Notranja izpolnjenost
Kaj je ljubezen vseh ljubezni?
Notranja izpolnjenost
Kaj je radost vseh radosti?
Notranja izpolnjenost
Kaj je blaženost vseh blaženosti?
Notranja izpolnjenost

Obstaja luč znotraj tvojega, mojega in srca vsakega posameznika.
Luč katero lahko vidiš in čutiš znotraj sebe z zaprtimi očmi v temi.
Tvoja resnicoljubnost, mir, ljubezen, velikodušnost in hvaležnost povečujeta notranjo luč,
medtem ko jo tvoj nemir, nevednost, jeza, sovraštvo, ljubosumje, strah in žalost zmanjšuje.

Če mi verjameš, ali pa ne,
ampak ena od tvojih poslanstev na tem planetu je;
da čutiš, vidiš in slediš svoji notranji luči.

Stoyan Svet