Copyleft by Richard M. Stallman

Na povabilo Društva uporabnikov Linuxa Slovenije je minuli teden v Ljubljani predaval sloviti RMS - Richard M. Stallman, med računalnikarji znan kot pisec urejevalnika Emacs, avtor licence GNU in ustanovitelj sklada Free Software Foundation. Za laika to ne pove kaj dosti, med pravimi računalniškimi zaljubljenci in zagovorniki računalniške odprte družbe pa njegovo ime zbudi skoraj enako mero navdušenja kot ime Billa Gatesa prezira.

Velja za nekakšnega guruja svobodnega, prostega programiranja, ki se ni zaprlo v slonokoščeni stolp zaščit pred presnemavanjem in tako imenovanimi pirati. Se več, njegov sklad Free Software Foundation presnemavanje celo spodbuja. Spodbuja pa tudi nadgrajevanje prostih programov, ki v nasprotju s komercialnimi produkti ne skrivajo svojega ustroja, tega, kar v računalniškem jeziku imenujejo izvirna koda.

Od povsod prihajajo vzdihi.
Nekaj bo potrebno storiti.
Ne nekaj, le to,
kar bi moralo zdavnaj že biti.


BOGASTVO

Odgovori si na preprosto vprašanje
- čigava je moja država -
in postani bogat.

ČIGAVA JE DRŽAVA

Mnogi narodi po svetu imajo že svoje države.
Le človek je še nima.
Nikjer.
Toda, čigava je država?
Država je od državljanov.
Torej je tudi moja.
Tudi njena.
Tudi njegova.
Tudi tvoja.

KRATKA ZGODOVINA ANTIGLOBALISTIČNEGA GIBANJA

Antiglobalistično gibanje, katerega naziv - zaradi možnih narobnih interpretacij problematike, s katero se ukvarja - zavračajo tudi njeni člani, je postal splošno priznan sinonim za vse zbore in srečanja, na katerih se kritizira svetovno ekonomsko-politično ureditev. Gibanje je nastalo 1995. leta, nedolgo zatem, ko se je nekdanji GAT preimenoval v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).

Paradoks, da ena petina (podatki UNDP United Nations Development Program) najbogatejših razpolaga s skoraj 50% svetovnega bruto družbenega proizvoda, je bil dovoljšen razlog za zaključek, kako 'blagor globalizacije obirajo samo izbrani', zato ni čudno, da se je razprava o prednostih in pomanjkljivostih globalizacije v zadnjih letih spremenila v pravi pekel.

Z ene strani zagovorniki globalne ekonomije, z druge strani pa varuhi okolja, mirovniki, levo usmerjena gibanja in skupine ter različne nevladne organizacije, s skupnim delovnim nazivom 'antiglobalisti', katerim ciljem in zahtevam se iz leta v leto pridružuje vse večje število istomislečih in simpatizerjev. Njihova vse koherentnejša mreža se iz leta v leto krepi, tako številčno kot efektivno.

Okrog ideje izgradnje prav tako globalne, toda pravičnejše in čistejše družbe, v kateri se moč ne bo zbirala v rokah velikega kapitala in peščice bogatih, so je hitro zbralo na tisoče posameznikov celega sveta.

O NATU

Vsekakor bi morali najprej poudariti pomen varnosti ter pomen miru. Zgleda, kot da iščemo varnost, ne pa mir. Kajti med tem dvojim, je povsem bistvena razlika. Vzrok za varnost je STRAH, ki je tudi temeljni dejavnik razprave o vstopu v NATO. Več ko je strahu, bolj ko se bojimo, bolj si želimo varnosti ter meja in organizacij, ki bi nas naj obvarovale pred morebitno nevarnostjo.

Vendar pa iskati varnost na tem svetu, je zaenkrat povsem nesmiselno, saj preži nešteto oblik vseh mogočih nevarnosti tako zunaj, kot tudi znotraj meja. Če ste dovolj iskreni do sebe, boste videli, da si ne želite miru, temveč varnost. Radi bi varnost, »materinsko zatočišče«, ker je ta svet poln krutosti, nasilja, agresivnosti, itn. To je tisto kaj iščete. Varnost in ne mir. Če bi si zares želeli mir, ga zares radi čutili in hkrati tudi živeli, je potrebno odpraviti željo ali hrepenenje po varnosti.