Ameriško ministrstvo za notranje zadeve je v sredo uslišalo pozive organizacij za varstvo narave in polarnega medveda uvrstilo na seznam ogroženih živalskih vrst. Polarni medved je tako prva žival, ki je uvrščena na seznam zaradi podnebnih sprememb oziroma segrevanja ozračja.

Minister za notranje zadeve ZDA Dirk Kempthorne je ob najavi odločitve dejal, da taljenje ledu na severu planeta ogroža medvedovo življenjsko okolje. Administracijo predsednika Georgea Busha je sicer v odločitev prisililo zvezno sodišče v Oaklandu, ki je določilo 15. maj kot skrajni rok za tak ukrep.

Hrana v EU je zastrupljena s 324 različnimi ostanki pesticidov - mnogi med najbolj pogosto prisotnimi imajo že sedaj znane stranske učinke na zdravje ljudi. Polovica sadja in zelenjave, ki jo uživamo, vsebuje ostanke pesticidov. Med 40 živili pridelanimi v EU vsebuje eno živilo ostanke pesticidov, ki presegajo maksimalne dovoljene oziroma domnevno varne ravni.

Konec oktobra 2007 bodo evropski poslanci sprejemali pomembne odločitve o prihodnji uporabi pesticidov v Evropski uniji. Skupaj z EU Pesticide Watch lahko pomagate zahtevati večjo zaščito zdravja ljudi in okolja in prispevate k zmanjšanju uporabe pesticidov.

Okrogla miza v Kopru : zavarovanje reke Rižane, morja v Koprskem zalivu in sporna nameravana gradnja 3. pomola Luke Koper. Okrogle mize so se udeležili predstavnik iz MOP – ministrstva za okolje in prostor g. Janez Kastelic, iz Morske biološke postaje, iniciativni odbor iz Ankarana proti 3. pomolu in zainteresirana javnost.

Žal se na okroglo mizo niso odzvali niti z ene Univerze na Primorskem , ne Zavod za varstvo narave iz Pirana, Dopps, Pangea, Umanotera , Greenpeace Slovenija, … Država –MOP pripravlja državni lokacijski načrt ( DLN ) brez sodelovanja lokalnega prebivalstva.

V Portorožu se je končala mednarodna konferenca o klimatskih spremembah

Evropa mora prevzeti vodilno vlogo pri zaščiti biotske raznovrstnosti in eko sistemov

Včeraj se je v Portorožu zaključila 4. mednarodna konferenca Premoščanje vrzeli (Bridging the Gap), ki jo je organizirala Agencija za okolje Republike Slovenije (ARSO).

Koale ogroža naraščujoča raven onesnaženosti ozračja z ogljikovim dioksidom, ker odvzema hranilo listom evkaliptovih dreves, s katerimi se te živali hranijo.

Onesnaženost z ogljikovim dioksidom zastruplja evkaliptove liste, primarni vir hrane za koale, ugotavlja ekipa raziskovalcev z avstralske univerze v Sydneyju.

British Council po vsej Evropi išče več sto motiviranih mladih, ki se bodo pridružili akciji Evropa pred izzivom

British Council je pozval mlade v 15. evropskih državah, stare od 18. do 35. let, naj se odzovejo problematiki vse večjih izpustov ogljikovega dioksida tako, da se pridružijo vseevropskemu programu, ki želi prispevati k trajnim spremembam v boju za nizko ogljično prihodnost.

Evropa pred izzivom je triletni projekt, katerega namen je korenito in dolgoročno vplivati na razpravo o podnebnih spremembah in dokazati, da lahko tudi posamezniki, ki še niso aktivno udeleženi v prizadevanjih za reševanje podnebnih vprašanj, prispevajo k spremembam.

V akciji društva Planet Zemlja z naslovom Planetu Zemlja prijazno vozilo je aprila komisija primerjala sedem nominiranih vozil v segmentu manjših športnih terencev (SUV) z maso praznega vozila od 1550 do 1900 kilogramov.

Gre za segment motornih vozil, ki glede na popularnost vsekakor predstavljajo pomembnejšo tržno nišo za proizvajalce avtomobilov. Komisija se je odločila analizirati podatke še dveh vozil, ki jih zastopniki blagovnih znamk sicer niso nominirali, vendar je podrobnejša analiza pokazala, da sta konkurenčna v tem razredu.

Možnosti za življenje različnih naravnih vrst se ne slabšajo samo na Zemlji, ampak tudi v oceanih. Čedalje toplejša morska voda nudi namreč skromnejše zaloge kisika.

Dezertifikacija, pojav širjenja puščave, ne pustoši samo na kopnem, ampak tudi pod morsko globino. Razlog je dokaj preprost. Podnebne spremembe povzročajo segrevanje Zemlje in posledično rast temperature morskih voda, čedalje toplejši oceani pa imajo čedalje nižjo vsebnost kisika.

ZAČETEK KAMPANJE BIG ASK

Ob podpori predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, Focus društvo za sonaraven razvoj začenja ob letošnjem dnevu podnebnih sprememb s podnebno kampanjo Big Ask. Skozi kampanjo bodo lahko državljani Slovenije odločevalce pozivali k ukrepanju proti nadaljnjim podnebnim spremembam.

15. maja 2008 Focus društvo za sonaraven razvoj z akcijo na Prešernovem trgu v Ljubljani začenja z izvajanjem kampanje Big Ask v Sloveniji. Ob tej priložnosti bo s svojo prisotnostjo podporo kampanji izrazil tudi predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk.

Slaba novica je, da je planet Zemlja v resnih težavah, skupaj z njim pa tudi vsi mi. Dobra novica je, da lahko z vrsto malenkosti močno vplivamo na prihodnost našega planeta, ne da bi se pri tem odrekli čemu pomembnemu in ne da bi živeli v pomanjkanju.

Dovolj bo, če se zgolj odpovemo vsemu odvečnemu: stvarem in snovem, ki nam škodijo, ter kopičenju, ki nas ovira pri tem, da bi živeli polno življenje.

Britanski raziskovalci z University of Exeter so prišli do šokantnih podatkov. Čistejši zrak, ki bi nastal z zmanjšanjem uporabe premoga, bi še to stoletje lahko uničil brazilsko področje okoli reke Amazonke, ki s štiridesetimi odstotki tropskega gozda na svetu predstavlja „Zemljina pljuča“.

Študija, ki jo je skupina raziskovalcev pod vodstvom Petra Coxa objavila v reviji Nature, je našla povezavo med zmanjšanjem emisij žveplovega dioksida, ki nastajajo pri uporabi premoga, in povečanimi temperaturami v tropskem svetu, ki bi lahko povzročile hude suše v Amazoniji.

Mednarodni raziskovalci so ugotovili, da je nekoč zelena Sahara za prelevitev v puščavo potrebovala več tisočletij in ne le nekaj let, ko je bilo sprva mišljeno.

Nova študija o zgodovini največje puščave na svetu bi tako lahko pomagala pri razumevanju klimatskih sprememb v prihodnosti. Raziskovalci iz Belgije, Kanade, ZDA, Švedske in Francije so pod okriljem nemškega raziskovalca Stefana Kropelina analizirali starodavne pelode, trose in morske organizme, ki so jih našli v usedlinah jezera Joa na severu Čada.

Od sredine aprila je bilo v nacionalnem parku Virunga v Kongu ubitih kar 14 slonov, zaradi česar so okoljevarstveniki zelo zaskrbljeni.

Bojijo se namreč, da je to povezano s spremenjeno zakonodajo v Južni Afriki, kjer so končali 14 let dolgo prepoved glede lova na slone, kar pomeni, da lahko zdaj trgujejo s slonovino.

Ameriški znanstveniki so v študiji, v kateri so proučevali tropske žuželke, ugotovili, da številnim preti izumrtje do konca tega stoletja, če se ne bodo v kratkem prilagodile na naraščajoče temperature, na svoji spletni strani piše BBC.

Žuželke v tropskih predelih so namreč za temperaturne spremembe zelo občutljive. V nasprotju z izumiranjem v tropih se bodo območja z (za sedaj še) zmernim podnebjem do konca stoletja srečala s pravim bumom žuželk.

Gladina morja bi se lahko do konca stoletja zvišala za meter in pol, kar je več, kot so še prejšnje leto predvidevali znanstveniki.

Višja gladina morja pomeni največjo grožnjo predvsem nižje ležečim državam, kot je Bangladeš, kjer 90 odstotkov ozemlja leži na nadmorski višini manj od enega metra.

V Portorožu bodo danes odprli mednarodno razstavo plovil Iternautico. Na razstavi, ki ima posebno mesto rezervirano za ekologijo in trajnostni razvoj marin sodelujeta tudi dva Slovenska proizvajalca Seaway in Elan.

Ta dva proizvajalca imata po mnenju GREENSLO-ja ter okoliških prebivalcev negativen odnos do ekologije, saj že vrsto let »kreativno« uničujeta svojo okolico z občasnimi manjšimi in večjimi izpusti.

Morske globine okoli Antarktike so se v nasprotju z globalnim segrevanjem ozračja bistveno ohladile, so ugotovili znanstveniki.

Ni znano, ali so padec temperature povzročili mrzli morski tokovi in kakšen bo vpliv na podnebne spremembe, so sporočili z Inštituta Alfreda Wegnerja. Morje ob južnem tečaju se je v zadnjih desetletjih segrevalo, tokrat pa se je prvič zgodilo, da se je to spremenilo.

Evropska komisija je začela spletno javno posvetovanje o preoblikovanju direktive o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2002. Posvetovanje bo Komisiji omogočilo pridobiti mnenja zainteresiranih strani v zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb za pripravo predloga nove direktive.

Posvetovanje bo trajalo do 20.6.2008 na  http://ec.europa.eu/energy/demand/consultations/buildings_dir_en.htm.

Vir: http://ec.europa.eu/slovenija

Spletna stran Ekoagenti vabi mlade, stare od 9 do 14 let, da postanejo tajni „ekoagenti“ v zgodbah v stripih. V vsaki zgodbi je pet junakov iz Nizozemske, Finske, Poljske, Turčije in Grčije dodeljenih posebnim misijam, kot je vtihotapljanje v „vetrno elektrarno“ na Nizozemskem, ki je krinka za obrat za pridobivanje zemeljskega plina. Ko si novinec ustvari svoj osebni profil, se dejansko pojavi v stripih ob stalnih osebah.

Brazilski kongresniki bodo odločali o predlogu, po katerem bi tujci in delavci v Amazoniji za vstop na omenjeno območje potrebovali posebna dovoljenja.

Sprememba zakonodaje ima en cilj: Preprečiti nezakonito rabo deževnega gozda in ga tako obvarovati. Morebitne kršilce zakona bi čakala visoka kazen: do 60.000 ameriških dolarjev.

Funkcija teh računalnikov je, da so čim bolj varčni pri porabi energije in da je čim več delov mogoče reciklirati. Pomembna pa je tudi življenjska doba računalnika, saj se je ta v zadnjih desetih letih zmanjšala – s šestih na dve leti.

V svetu računalništva je kot najbolj ekološko usmerjen gigant poznan Fujitsu Siemens Computers, ki je že leta 1993 na trg poslal prvi zeleni računalnik. Seveda pa nadaljujejo v tej smeri s celo paleto izbora zelenih računalnikov, od strežnikov pa do poslovnih osebnih računalnikov.

Eko sklad bo že z letošnjim letom v imenu ministrstva za okolje in prostor razdelil prve subvencije, s katerimi želijo vzpodbujati gradnjo okolju prijaznih stavb.

Samo v letošnjem letu bo vlada podelila za 7,5 milijonov evrov subvencij, financiranje pa naj bi potekalo vsaj še osem let.

Drevo je najčudovitejše bitje na našem planetu, ki povečuje površino Zemlje za najmanj 10-krat. En hektar listnatega gozda ima okoli 65 milijonov listov in vsak list je majhna tovarna. Človek si že dolgo prizadeva izkoriščati sončno energijo, kot jo znajo drevesa že milijone let.

Proizvodni proces v zelenih listih imenujemo fotosinteza. V 12 urah pridela en hektar gozda iz 900 kg ogljikovega dvokisa 600 kg kisika. Človek potrebuje 150 kv. metrov listne površine, da zadosti potrebo po kisiku. Odrasla bukev porabi letno toliko zraka, kot ga vsebuje 800 hiš. Poleti pa porabi še okrog 100 litrov vode na dan.