Več kot polovica vseh vrst morskih vrst morskih psov je v nevarnosti izumrtja. Strokovnjaki iz IUCN so ugotovili, da je kar 11 vrst morskih psov mogoče označiti za visoko ogrožene medtem, ko so raziskovalci pri nadaljnjih petih vrstah zaznali znaten upad njenih članov.

Morski psi so v prvi vrsti ogroženi zaradi pretiranega ribolova, saj je njihova reprodukcija relativno počasna. Zato strokovnjaki zahtevajo nemudoma uvedbo globalne zakonodaje o lovu na morske pse.

Vir: svarog.org

Na Celjskem sejmu se bo na stojnici Sončne trgovine prvič v Sloveniji predstavila ena od vodilnih svetovnih znamk ekoloških čistil Seventh Generation, ki spodbuja in podpira številne ekološke nevladne organizacije.

Med drugim z Greenpeacom sodeluje pri projektu Change IT. Prav tako pa pri spodbujanju mladih, k ustvarjanju video produkcije s sporočilno ekološko vsebino sodeluje tudi z kultnim Treehuggerjem.

Kot eno izmed vidnejših ekoloških podjetij jih v Going Green 101, njenih najljubših eko stvareh, priporoča tudi Oprah.

Namen uvajanja genetsko spremenjenih rastlin je totalno obvladovanje svetovne hrane in s tem pravice do življenja.

Semena so bila nekoč "večna". Po žetvi so jih ljudje shranili za prihodnjo setev. Zdaj pa je velika biokemična industrija naredila semena neplodna. Vzkalijo samo enkrat, in to je to. Za setev naslednje leto jih je treba kupiti znova. Pred 25 leti je bilo na vsem svetu še najmanj 7.000 pridelovalcev semen iin nobeno od njih ni nadzorovalo več kot 1 odstotek globalnega trga.

Danes, po poplavi prevzemov, pa 10 mednaronih biokemičnih multinacionalk, med njimi predvsem Monsanto, DuPont-Pioneer, Syngenta, Bayer Cropsciencie, BASF, in Dow Agrosciences obvladuje več kot 50 odstotkov svetovnega trga s semeni.

Po podatkih raziskave objavljene v tedniku New Scientist, bo učinek tople grede močno prizadel alpsko smučarijo. Velik padec količine snežnih padavin v Alpah se je zgodil konec 80-ih let prejšnjega stoletja, stanje pa se od takrat še ni popravilo.

Raziskava, ki jo je izpeljal švicarski Zvezni inštitut za raziskovanje snega in snežnih plazov, ki preučuje trende sneženja v 34 vremenskih postajah, je pokazala, da je število dni v zadnjih 20 letih precej nižje od katerega koli leta v zadnjih stotih letih, nekatera leta pa je padlo celo 60 odstotkov manj snega kot povprečno v začetku 80-ih let.

Živimo na planetu, katerega prihodnost je vse bolj ogrožena. Vse bolj vroče nam je, vse več ljudi ima probleme s kožo, vse pogosteje težje dihamo, vse večkrat nas presenetijo naravne ujme…

Okolje se spreminja zaradi nas, zaradi okolja pa se moramo spreminjati tudi mi. Čas je zdaj, prostor tukaj, doma, v službi, v prostem času. Ni več izgovorov; vsakdo med nami lahko pomaga ohranjati Zemljo, njene naravne lepote, njena bogastva. In zdaj zeleni nasvet za vse, ki jim je mar, kako bo jutri:

Kanadska vojska je med ekspedicijo na daljni sever Kanade povsem po naključju odkrila nove širne razpoke ledu. Skupina je našla mrežo razpok, ki se raztezajo na območju, velikem več kot 16 kilometrov.

Medtem ko so nekateri strokovnjaki nad odkritjem presenečeni, drugi menijo, da nove razpoke popolnoma sovpadajo s spremembami na Arktiki.

Slovenija je skupaj z Veliko Britanijo, Španijo in Italijo med štirimi grešnicami, kjer so emisije ogljikovega dioksida lani presegle odobrene kvote, ugotavlja analiza evropske komisije, kajti v vseh drugih članicah EU (razen Romunije, Bolgarije in Malte, ki jih pravkar objavljeno poročilo ne zajema) je bila količina izpuhov manjša od povprečnega števila emisijskih kuponov (vsak ustreza eni toni CO2).

Količina ozračju škodljivih izpuhov iz 98 energetskih in industrijskih objektov v Sloveniji, ki so vključeni v sistem trgovanja z izpusti, je lani dosegla 9.048.633 ton, kar je bilo obenem največ v zadnjih treh letih.

Živalske vrste izumirajo s hitrostjo, kot je nismo videli že od izumrtja dinozavrov. Pred kratkim izdani t.i. Kazalec živega planeta je namreč pokazal poguben učinek človeštva, saj je raznolikost živalstva upadla za kar tretjino med letoma 1970 in 2005.

Poročilo, ki ga je izdalo društvo WWF je pokazalo, da je število živalskih vrst na kopnem upadlo za 25 odstotkov, v morju pa kar 28 odstotkov. Johnatan Loh, urednik poročila je povedal: »toliko izumrlim živalskim vrstam v zgodovini človeštva še nismo bili priča.

Letala
Izpusti ogljikovega dioksida iz letalskega prometa so se od leta 1990 podvojili. Letalski sektor trenutno prispeva 12 % k celotnemu vplivu Evrope na podnebje. Poceni poleti, ki so izvzeti iz plačevanja davkov, povzročajo širitev letališč. Le-ta prinaša velike vplive na lokalne skupnosti.

Evropska unija želi zaustaviti nadaljnje spreminjanje podnebja. Rast letalstva lahko to popolnoma onemogoči. Predlog Evropske komisije za vključitev letalstva v sistem trgovanja z emisijami bo le neznatno zmanjšal rast izpustov toplogrednih plinov iz letalstva.

V Sloveniji množično umirajo čebelje družine. Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) sporočajo, da jih na pomore čebel zadnjih štirinajst dni opozarjajo z različnih koncev Slovenije. Čebelarji sumijo, da so za pomore kriva fitofarmacevtska sredstva.

Poslanka Marjetka Uhan (NSi), ki se ukvarja s prodajo fitofarmacevtskih sredstev in je bila glasna zagovornica bolj liberalnega zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki ga je DZ sprejel pred malo več kot letom dni, je ob pomoru čebel izjavila: »Potrebno je odkriti kršitelje oziroma povzročitelje umorov čebel in jih ustrezno kaznovati.

Raziskava, ki jo je za podjetje Kyocera Mita opravil institut IFAK, je pokazala, da več kot tri četrtine zaposlenih v Evropi gleda na okoljsko prijaznost kot na pomemben dejavnik pri nakupu tehnične opreme.

Kljub temu jih je kar 80 odstotkov menilo, da so o vplivu izdelkov na okolje, ki jih kupijo za poslovno ali domačo uporabo, obveščeni samo delno ali pa sploh ne.

Znanstvenikom je uspelo ponovno oživiti gen izumrlega tasmanijskega tigra. Zadnji znan predstavnik vrste tasmanskih tigrov, ki so ime dobili po avstralskem otoku in značilni črti na hrbtu, je umrl v živalskem vrtu Hobart Zoo leta 1936, po tem, ko so divji lovci v začetku 20. stoletja povzročili izumrtje vrste.

Raziskovalna skupina je izločila DNK iz okoli 100 let starega primerka psu podobnega vrečarja, ohranjenega v etanolu in ga nato vbrizgala v mišje zarodke in s tem ponovno oživili DNK tasmanskih tigrov.

Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste-zlasti prodaja pitne vode iz plastenk. Očitno se je modni trend  v Slovenijo prenesel iz tujine, saj si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo.

A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.

Na jugu Španije od lanskega leta dalje deluje prva komercialna sončna zbirna elektrarna, ki jo sestavlja 624 ogledal, od katerih je vsako veliko 120 kvadratnih metrov, sledi soncu in žarke usmerja v vrh 115-metrskega stolpa.

Žarki, usmerjeni v stolp, grejejo keramično ploščo in uparjajo tekočino, ki poganja parno turbino, podobno kot v nekaterih termoelektrarnah. Elektrarna ima moč 11MW, zgradilo pa jo je podjetje Agengoa, ki načrtuje gradnjo več takih elektrarn.

Najstarejše drevo na svetu je 9.550 let stara jelka, ki raste v gorovju Fulu v provinci Dalarna na Švedskem. Vrsto let so jelko obravnavali kot relativno novodobno vrsto, ki raste v švedskih gorah, sedaj pa se je izkazalo prav nasprotno.

Kot kaže je trdovratni jelki uspelo preživeti tako dramatične klimatske spremembe kot tudi nove odpornejše vrste. Raziskave so pokazale, da gre prav za prav za najstarejše znano drevo na svetu.

V okviru kampanje ZN-ja so v boju proti podnebnim spremembam od leta 2006 po svetu posadili že več kot dve milijardi dreves.

Kampanja, ki jo je navdihnila nobelovka za mir Wangari Maathai, naj bi ublažila učinke onesnaževanja okolja. Število dreves posajenih v kampanji je dvakrat večje od pričakovanega, vodi pa Etiopija s 700 milijoni posajenih dreves.

Raba energije nezadržno narašča, ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu
Večletno povprečje namreč kaže, da samo poraba električne energije v Sloveniji letno naraste za dobre tri odstotke. Naša odgovornost do okolja je, da se potrudimo in v največji možni meri poskrbimo za to, da zmanjšamo porabo električne energije v gospodinjstvu na najmanjšo možno mero.

Pri izdatkih gospodinjskega proračuna lahko prihranimo tudi tako, da postanemo pozorni na sporočilo energijske nalepke. Višji razred pomeni višji prihranek energije ter posledično manjši račun za elektriko. Sočasno tako prispevamo svoj delež pri zmanjševanju negativnih vplivov proizvodnje električne energije na okolje.

V petek 16. maja so bila na celjskem sejmišču podeljene nagrade za energetsko učinkovite stavbe. Najvišja podeljena nagrada je bila ˝srebrni znak˝, prejele pa so jo Terme Snovik za njihovo apartmajsko naselje. 

Kot je pojasnil vodja strokovne komisije Celjskega sejma dr. Peter Novak, so bili kriteriji, ki bodo standard tudi v prihodnje postavljeni zelo visoko. Diamantnega in zlatega znaka tako niso podelili, ker prijavljene stavbe niso ustrezale kriterijem.

IBM je razvil novo fotogalvansko tehnologijo, ki bi lahko občutno znižala stroške uporabe sončne energije za proizvajanje elektrike. Novost temelji na uporabi velikih leč, s katerimi je mogoče na kvadratnem centimetru zajeti rekordnih 230 vatov energije.

To energijo je mogoče pretvoriti v 70 vatov uporabne električne energije – približno petkrat več kot pri običajnih celicah s tehnologijo CPV (concentrator photovoltaics).

(aNET) Več o tem...

Ker se cene goriva še vedno dvigajo, o globalnem segrevanju pa pojejo že vrabci na strehi, si bomo pogledali, kako ubiti dve muhi na en mah.

Prihranili bomo nekaj denarja in naredili nekaj za okolje. Tokrat brez tehnološko naprednih rešitev in zgolj z nekaj čisto preprostimi spremembami.

Švedska gorovja so vse bolj zelena. Na mejah med gozdovi in golo planino, so se po več kot 8000 leti prvič pojavila drevesa, kot so hrast, brest in črna jelša, ki za rast zahtevajo višje temperature.

Trend ohlajevanja zadnjih nekaj tisoč let je prekinjen. V zadnjem stoletju so se temperature dvignile za več kot stopinjo, kar je sprožilo spremembo rastlinskega in živalskega sveta ter pokrajine.

Izbruh zemeljskih moči v vsem njihovem najžlahtnejšem vzgonu in lepotah prebujajoče se narave, z vabljivostjo v slikovitosti in vonju, silita z vso svojo ljubeznivo podobo vame, kot bi me hotela vplesti med veje in čarnost te krasote.

S padajočimi loki cvetočih vrtnic, dišečega jasmina in zelenja pod mojim oknom delovne sobice, me z vsem svojim razkošjem navdihujejo in vzpodbujajo mojo pozornost v občudovanje tega čudeža, ki postaja vsaki dan zagonetno lepši, ena sama ljubezen, ki se je vtkala v moja čustva in razpoloženje.

Busheva administracija je predstavila predlog, s katerim bi ohranili z nafto bogato mokrišče na Aljaski. Razlog za takšno odločitev je ekološka občutljivost tamkajšnega okolja.

Sklad za upravljanje z zemljišči je predložil desetletni moratorij na 430 tisoč hektarjev veliko mokrišče severno in vzhodno od velikega jezera Teshekpuk. Okoljevarstveniki in lokalne skupine so to odločitev že pozdravili, medtem ko so iz sklada medijem sporočili, da predlagani načrt zagotavlja uravnotežen pristop k energetskemu razvoju in varstvu okolja.