V dveh letih naj bi pri Petrinjah na Krasu na 70 hektarjih površine zrasla ena največjih sončnih elektrarn v Evropi, ki naj bi dosegala moč 35 megavatov. Ideja za projekt se je porodila družbi Paninvest iz Arje vasi, ki je vlagatelja, družbo City solar, dobila v Nemčiji.

Družba je specializirana za vse gradbene stopnje in uporabe projekta. Gradnja bo potekala postopoma, objekt pa naj bi oskrboval kar 13.000 slovenskih gospodinjstev, s čimer projekt daleč presega hrpeljsko-kozinsko občino, poroča Radio Slovenija.

Ameriška organizacija potrošnikov elektronike je objavila raziskavo, v kateri napovedujejo povečano povpraševanje po ekoloških produktih. Oznaka eko bo imela v naslednjih letih velik vpliv na to, ali se bo kupec odločil za nakup določenega izdelka ali ne. Trend je, da potrošniki vse pogosteje želijo več informacij o vplivu izdelka na okolje.

Tako bodo ljudje vse več pozornosti (in denarja) namenjali zelenim produktom, poroča BBC. Vendar v organizaciji opozarjajo, da so kupci izredno previdni pri visoko tehnoloških izdelkih, ki jih podjetja prodajajo z oznako „zeleno“. "Zeleno postaja velik faktor nakupa,“ je povedal Steve Koening, vodja raziskovalcev na CEA, ki organizira tudi velik sejem elektronske opreme v ameriškem Las Vegasu.

Čeprav Evropska komisija zelo vzpodbuja uporabo varčnih sijalk, pa je zelo nevestna pri informiranju o ravnanju v primeru, da se sijalka zlomi. Zadeva ni tako nedolžna, kot se zdi.

Z letom 2012 bo po sklepu Evropske komisije na območju EU uporaba in trženje klasičnih žarnic z žarilno nitko prepovedana, namesto njih pa bodo v evropskih stavbah svetile varčne sijalke. Odločitev je dvignila veliko prahu, nenazadnje tudi zato, ker je v njih živo srebro, ki lahko že v majhnih količinah škoduje živčevju in možganom.

Ekipa britanskih znanstvenikov na ladji Kraljevske mornarice je prišla do presenetljivega odkritja, da pri taljenju ledu v morju nastajajo majhne tvorbe, s katerimi se lahko prehranjujejo alge.

Pri tem procesu alge vsrkavajo ogljikov dioksid in na ta način čistijo okolje. Odgovorni za raziskavo profesor Rob Raiswell je izjavil: „Zdi se, da nas bo Zemlja sama od sebe rešila pred posledicami globalnega segrevanja“.

Znanstveniki so zaključili, da so se od začetka obstoječe civilizacije pred pet tisoč leti do danes, največje klimatske spremembe zgodile prav v zadnjih nekaj deset letih. Če se bodo dramatične spremembe na Arktiki in v severnem Atlantiku nadaljevale s takim tempom kot doslej, bi lahko prišlo do spremembe oceanskih tokov.

Globalno segrevanje ima lahko katastrofalne posledice za celoten planet in obstoječe ekosisteme. Hitro taljenje ledenikov pospešuje pritok hladne vode z nizko vsebnostjo soli iz severnega morja v Atlantik, kar ni lahko zaustavilo zalivski tok, ki ogreva celotno zahodno obalo Evrope in omogoča znosno življenje na obalah Skandinavije.

Otok Macquarie, ki se nahaja na pol poti med Avstralijo in Antarktiko, je najbolj poznan primer ekosistema, ki so ga ljudje zrušili, stanje poskušali popraviti, a ga s tem seveda le še dodatno poslabšali. Ko so ljudje prvič naselili otok Macquarie, so s seboj pripeljali podgane in miši.

Da bi se znebili nadležnih glodalcev, ki so se hitro množili in uničevali hrano, so naselili mačke. Da bi imeli naseljenci kaj jesti, so na otok naselili še zajce. Zajci so bili za mačke lažji plen od podgan in miši, pa so zato namesto glodalcev lovile zajce. Populacija mačk se je tako zelo namnožila, da zajcev ni bilo več dovolj in so začele loviti še tamkajšnje ptice.

Gorsko področje severnega Mozambika je bilo zaradi nedostopnega terena in več desetletij trajajočih državljanskih vojn neraziskano, zato so bili znanstveniki toliko bolj presenečeni, ko so s pomočjo internetnega zemljevida Google Earth v južnem delu Afrike našli novo zeleno „zaplato“.

Potem ko so britanski znanstveniki z Google Earth videli satelitske posnetke, se je več članska odprava napotila na preiskovanje več kot sedem tisoč hektarjev velike gozdne površine, ki se je izkazala za bogat vir rastlinskih in živalskih vrst.

Ob vëdenju se da uživati celo ob skromnosti in askezi.

EKO-“ZDRAVSTVENE“ STATISTIKE (zakaj velja zmanjšati potrošnjo)
!!!ZARADI ČLOVEŠKEGA VPLIVA JE 30% VSEH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST ŽE IZUMRLO!!!

1. Povprečen Nizozemec (sam) poje letno 30 kg industrijskih dodatkov v jedeh (mnogi potencialno nevarni), drugi nekaj manj. [Jb. Öko 02]
2. Za 1 bombažno majico je potrebno 15 kg materiala, za en računalnik nekaj ton. [Soz. Tech. 1/05]
3. Letno se uniči 168.000 km² (8 SLO) tropskega deževnega gozda. [Adler & M. 1990]
4. Povprečen Italijan poje letno 3kg kemikalij pri uživanju sadja in zelenjave. Te kemikalije lahko povzroče raka, alergije, prebavne motnje idr.
5. Električne naprave prižgane na Stand-by (lučka gori) povzročijo (v Nemčiji) zaradi prevelike porabe elektrike 14 mio. ton CO2 emisije (=1.5% vseh emisij).
6. Danes je za 30% več naravnih katastrof kot v šestdesetih letih 20. st.

Snežna odeja je kot nepopisan list papirja, ki nam že v nekaj dneh po končanem sneženju pokaže sliko kvalitete posameznega okolja.

Medtem, ko se v mestih ob cestah in še kje, sneg "umaže" zaradi izpušnih plinov, se v naseljih, po vogalih in bankinah ter okoli naselij - vsepovsod po gozdovih in travnikih, pojavijo porumene in potemnele lise zaradi pasjega urina ter iztrebkov.

Vse lepo in prav, če ne bi bilo to onesnaževanje nevarno za živino, druge živali in tudi ljudi.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju 13. 1. 2009 z veliko večino podprl usklajeni besedili uredbe o prometu s fitofarmacevtskimi sredstvi in direktive o trajnostni rabi pesticidov.

Več informacij ter dostop do dokumenta na www.europarl.europa.eu.

Prejšnji teden je poslanka Cveta Zalokar Oražem ministru za kmetijstvo predlagala, naj zakon o soobstoju gensko spremenjenih organizmov v čim krajšem roku pošlje v usklajevanje vladi. Po njenem mnenju je zelo pomembno, da bi o zakonu lahko glasovali na februarski seji Državnega zbora in bi lahko uredili problematiko pred sezono setve.

Omenjeni zakon je že nekaj časa pripravljen in usklajen, poudarja poslanka ter dodaja, da je prejšnja vlada že dosegla soglasje z nevladnimi organizacijami. Kaj o tem meni Meta Vrhunc iz Združenja za zdravo Slovenijo lahko preberete v prispevku z naslovom »GSO. Države si ustvarijo "svoje" nevladne organizacije, ki z glasom naroda nimajo nič skupnega.«

Prispevek je dostopen na www.cnvos.info. 

Govorili so še nedavno, da bo tehnologija kmalu omogočila preobilico prostega časa, da bo vsak lahko delal tisto, kar res hoče… V šestdesetih in sedemdesetih letih so mnogo govorili, da bomo živeli leta 2000 že v vesolju.  A za to ni (čiste) energije!

Podnebne spremembe so izmerili že v sedemdesetih letih. Danes je znano, da so lobiji in politiki silili znanstvenike (tudi z nasilnimi grožnjami) v molk ali potvarjanje rezultatov. Še danes zavajajo uporabljajoč maloznanstvene kolaborante.

ZDA se lahko pohvalijo z velikimi območji zaščitene veličastne pokrajine: od ledenikov, gorskih očakov in puščav do deževnega gozda in vulkanov. Pod demokratskim vodstvom bo to območje še večje.

Ameriški senat je namreč v nedeljo začel glasovati o predlogu zakona za razglasitev okrog milijona hektarjev zemljišč v devetih zveznih državah za zaščitena območja, kjer bodo prepovedani posegi v naravo. Glasovanje naj bi se nadaljevalo, potem ko bo 20. januarja prisegel novi ameriški predsednik Barack Obama, ki si je kot eno izmed svojih prednostnih nalog postavil prav ohranjanje in varstvo okolja.

!!!ZARADI ČLOVEŠKEGA VPLIVA JE 30% VSEH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST ŽE IZUMRLO!!!

Povprečen Nizozemec (sam) poje letno 30 kg industrijskih dodatkov v jedeh (mnogi potencialno nevarni), drugi nekaj manj. [Jb. Öko 02]

Za 1 bombažno majico je potrebno 15 kg materiala, za en računalnik nekaj ton. [Soz. Tech. 1/05]

Letno se uniči 168.000 km2 (8 SLO) tropskega deževnega gozda. [Adler & M. 1990]

Povprečen Italijan poje letno 3kg kemikalij pri uživanju sadja in zelenjave. Te kemikalije lahko povzroče raka, alergije, prebavne motnje idr.

Kampanja »Energija si, bodi učinkovit« že več let spodbuja k učinkoviti rabi energije in premišljenemu ravnanju z napravami, ki električno energijo porabljajo za svoje delovanje.

Sredi januarja se je začela nova akcija »Prihrani do 50% pri računu za električno energijo«, v kateri želi pobudnik kampanje Holding Slovenske elektrarne porabnike z nasveti, podprtimi z izračuni o možnem prihranku, usmeriti k zmanjševanju porabe električne energije in s tem tudi k zmanjševanju stroškov.

Vabimo vse ljubiteljice in ljubitelje zimske rekreacije (hoja, tek, drsanje, tek na smučeh, smučanje, bordanje...), da se med seboj povežemo in pripravimo bolj organizirano, kvalitetnejšo ter varnejšo rekreacijo na snegu v okolju domačega kraja.

Pomoč pri organizaciji skupin so dobrohotno prevzeli:

- za Brezovico in Vnanje Gorice Meta (041 660 799), ( meta@betaplast.si ).

- za Plešivico in Notranje Gorice Marija (041 749 279)

( burgar.robert@volja.net )

Tomaž Podobnikar raziskuje na področju prostorske informatike, pri čemer ga zanima predvsem modeliranje v geografskih informacijskih sistemih (GIS). Njegovo udejstvovanje obsega GIS v raziskovalnem internetnem in interdisciplinarnem okolju, simulacije kakovosti, izdelavo in analize natančnih laserskih in manj kakovostnih planetarnih digitalnih modelov reliefa (DMR) ter pridobivanje drugih informacij, od paleo, prek zgodovinskega kulturnega, do okolja v katerem živimo.

Z lastnim pristopom integracije več kot 30 različnih podatkov je pripravil DMR Slovenije, kot državno zbirko podatkov ter izdelal več posebnih zemljevidov. Zaposlen je na ZRC SAZU, trenutno pa deluje tudi na Univerzi v Novi Gorici ter na Tehniški univerzi na Dunaju.

Kljub več desetletjem divjega lova in zadnjih 12 letih spopadov se gorske gorile na vzhodu Konga držijo dobro. Čuvaji najstarejšega afriškega parka Virunga, ki leži na nemirnem območju ob meji z Ruando in Ugando, so se prvič po 15 mesecih vrnili v dele parka, kjer se nahajajo gorske gorile in od koder so jih pregnale sile uporniškega tutsijskega generala Laurenta Nkunde.

V tem času so nadzor nad parkom prevzeli uporniki, ki prav nikomur niso dovolili dostopa do goril, tako da so bili čuvaji in okoljevarstveniki vseskozi v negotovosti glede usode živali. Konec decembra pa je direktorju parka le uspelo doseči dogovor z uporniki in čuvaji so se lahko vrnili v južni, okoli 7.800 kvadratnih kilomterov obsežen, del parka.

Poziv k opustitvi absurdne prepovedi upoštevanja podnebja, zastojev in nesreč pri cestninjenju tovornih vozil

Tovornjaki povzročajo veliko več okoljske škode in zastojev kot se je predvidevalo, verjetnost, da bodo povzročili smrtne žrtve pa je dvakrat večja kot pri avtomobilih, ugotavlja danes objavljena študija T&E (1). Tovornjaki tudi še ne plačujejo za stranske učinke prometa, kot so zastoji, hrup in onesnaženje.

Študija, ki jo je objavila organizacija European Federation for Transport & Environment (T&E), katere član je tudi Focus društvo za sonaraven razvoj, ugotavlja, da bodo emisije CO2, ki jih povzroča evropski cestni transport dobrin, do leta 2030 narasle za 54 %.

Lansko leto je v Sloveniji pustilo kar nekaj posledic, saj so neurja s točo uničevala pridelek in strehe. Vreme pa je huje prizadelo predvsem Mjanmar in Haiti. Leto se je začelo s pravilno napovedjo, da bo temperatura ozračja nekoliko nižja od zadnjih let, saj se je zdaj izkazalo, da je bilo leto 2008 najhladnejše v tem desetletju.

Medtem ko so si v Nemčiji in na Kitajskem že na začetku leta začeli prizadevati za čistejše okolje – prvi z uvedbo t. i. okoljevarstvenih con v mestih in s prepovedjo vožnje po središčih za vozila z največjimi izpusti škodljivih snovi, drugi pa s prepovedjo uporabe brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah –, smo se v Jadranskem morju bali ekološke katastrofe, ki bi jo lahko povzročila goreča turška ladja pred hrvaško obalo. Ladjo so po pregovarjanjih in dogovarjanjih nato le varno spravili do Tržaškega zaliva, za sabo pa ni pustila posledic.

Veliki koralni greben v Avstraliji raste najpočasneje v zadnjih 400 letih. Upočasnjena rasta lahko pomeni konec grebena ter več deset tisoč organizmov, ki tam prebivajo. Upočasnjena rast koral, ki sestavljajo koralni greben je zaskrbljujoča.

Od leta 1990 se je poapnenje namreč zmanjšalo za kar 13,3 odstotoka. Za zmanjšano rast sta odgovorna predvsem globalno segrevanje in vedno večja kislost morske vode. Avstralski Veliki koralni greben je največji koralni greben na svetu. Sestavlja ga okoli 2900 manjših podmorskih koralnih grebenov in 900 koralnih otokov.

Thomas D.: Vegetarijanstvo zmanjšuje klimatske spremembe
Na novem plakatu mednarodne organizacije za pravice živali PETA lahko vidimo poleg slogana Vegetarijanstvo zmanjšuje klimatske spremembe člana nemške glasbene skupine Die Fantastischen Vier, Thomasa D.-ja, stati pred velikim drevesom, ki pa v bistvu sploh ni drevo, temveč gigantski brokoli.

»Množična reja živali in uživanje mesa nista samo grozljiva in nezdrava, temveč pomenita tudi ogromno potrato energije. Kdor uživa vegetarijansko prehrano, aktivno sodeluje pri preprečevanju klimatskih sprememb«, pravi Thomas D. Dejstvo, da način prehranjevanja vpliva na podnebne spremembe, so podprle študije FAO (Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo), World Watch inštituta ter Inštituta za okolje univerze v Chicagu.

Znanstveniki nameravajo ustvariti umetno Sonce na Zemlji. S tem želijo dobiti neomejen vir energije in nadomestiti pomanjkanje dostopnih virov energije na Zemlji.

Čeprav se je skoraj stoletje zdelo nemogoče, znanstveniki zdaj verjamejo, da so čisto blizu rešitvi ene od največjih težav v fiziki. Želijo namreč sprožiti reakcijo, ki jo lahko najdemo le v središču Sonca, in s tem svetu zagotoviti neomejene količine energije.