Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je Maldivijska vlada na podnebne spremembe, zaradi katerih grozi nevarnost izginotja Maldivov, opozorila na zanimiv način. Sejo vlade so imeli pet metrov pod morsko gladino. Na dogodek so se visoki maldivijski predstavniki pripravljali kar nekaj časa, saj so morali opraviti potapljaški izpit. Sama seja je potekala s pomočjo sporazumevanja z rokami in pisanja na belo tablo.

Uradni predstavnik maldivijske vlade je opozorili, da "čeprav je bil dogodek duhovit, je bil njegov namen resen". Maldivijski ministri in predsednik Mohamed Našid so, čeprav pod vodo, podpisali dokument o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, ki bi lahko njihovo državo izbrisal z zemljevida sveta.

Študija raziskovalcev iz francoskega Raziskovalnega inštituta Cemagref je pokazala, da se zaradi globalnega segrevanja krčijo podzemna bitja. Znanstveniki iz Univerze Kansas so povedali, da živali slabo prenašajo visoko stopnjo ogljikovega dioksida v zraku in višanje temperatur.

Ugotovili so, da so se v obdobju pleistocena in eocena pred okoli 55 milijoni let, ko so stopnja ogljikovega dioksida in temperature močno porasle, telesa nekaterih vrst sesalcev so se skrčila tudi do polovice.

Na Koroškem je zraslo že šest sončnih elektrarn, ki skupaj proizvedejo 148,93 kWp energije iz obnovljivega vira. "Za proizvodnjo približno 149 tisoč kWh električne energije, kot jo bodo letno proizvedle trenutno delujoče sončne elektrarne na Koroškem, bi bilo namreč potrebnih okoli 175 ton lignita ali 42 tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina oziroma 37 tisoč kilogramov kurilnega olja.

Z navedeno proizvedeno količino energije s sončno elektrarno bi lahko en mesec oskrbovali okoli 417 gospodinjstev s povprečno porabo električne energije. Proizvodnja navedene količine sončne elektrike zmanjša emisijo CO2 za 104 tone," je pojasnila Andreja Knez iz podjetja Sonel z Raven na Koroškem. V Podgorju je po podatkih Knezove, ki je vse elektrarne na Koroškem tudi postavilo, v izdelavi še največja doslej.

Po poročilu britanskega raziskovalnega centra Energy Research Centre obstaja velika nevarnost, da bo globalna proizvodnja nafte do leta 2020 dosegla svoj višek, nato pa drastično upadla.

Raziskovalci so pri tem poudarili, da večina svetovnih vlad problemu pomanjkanja nafte namenja malo ali skoraj nič pozornosti.

Po mnenju znanstvenikov se obdobje poceni nafte, bencina in kurilnega olja končuje, saj je študija pokazala upad proizvodnje pri vseh desetih največjih naftnih poljih na svetu.

Achim Steiner, izvršni direktor okoljskega programa pri Združenih narodih (UNEP), je povedal, da bi bilo treba po hitrem postopku doseči prepoved plastičnih vrečk, ki so smrtno nevarne živalim v morjih. UNEP je namreč objavil poročilo, ki opredeljuje plastiko kot najbolj vsiljujočo obliko odpadka v oceanih.

Ugotovitve poročila kažejo, da kljub mnogim mednarodnim, regionalnim in nacionalnim prizadevanjem za zaustavitev onesnaževanja morja, smeti v oceanih še naprej ogrožajo ljudi, zdravje in varnost, predstavljajo past prostoživečim morskim živalim, škodujejo navtični opremi in onesnažujejo obalna območja po celem svetu.

Biologi opozarjajo na vse hitrejše izumiranje živalskih vrst. Glavni razlogi za pospešeno izumiranje so onesnaženje, klimatske spremembe in širjenje urbanih naselij.

Stopnja izumiranja živalskih vrst je precej višja, kot so znanstveniki pred leti predvideli, zato raziskovalna skupina vse svetovne vodje poziva k zaščiti biološke raznolikosti živalskih vrst.

PLINSKI TERMINALI V TRŽAŠKEM ZALIVU: KRŠENI EVROPSKI STANDARDI O VARNOSTI IN ZAŠČITI OKOLJA
EU komisija nastopila proti Italiji
Bruselj podprl legitimne ukrepe Slovenije

Evropska Komisija je Italiji izrekla opomin zaradi kršenja direktive Evropske skupnosti (96/82/CE) o nadzoru varstva pred nesrečami z nevarnimi snovmi in ker ni izdelala ter objavila načrta za zaščito območja in prebivalstva ob morebitnih posledicah.

Že zdavnaj se je začela nova svetovna vojna. Sicer ne gre za običajno vojno, pa vendar – ljudje po vsem svetu že dolgo izvajajo vojno proti živalim. Pri pripravi na vojno proti ljudem vojska uporablja nemočne živali, na katerih preizkuša svoje orožje. Poleg tega pa na njih testira tudi atomska, kemična in biološka bojna sredstva. Po eni strani vojska izvaja preizkuse orožja na živalih zato, da bi odkrila način, kako je najlažje ubiti človeka, po drugi strani pa zato, da bi zaščitila ljudi pred nevarnostjo, ki jo lahko povzroči to isto orožje.

S krutimi poskusi na živalih tako preizkuša obrambne, varovalne in zdravilne učinke bioloških in kemičnih bojnih sredstev. Na živalih že od nekdaj proučujejo tudi učinke nevtronske bombe in običajnih izstrelkov. V javnosti je o tem znanega zelo malo, saj je molk pri tem početju seveda najvišja zapoved. Večina držav, predvsem pa Združene države Amerike in Rusija, izvaja poskuse na živalih v vojaške namene.

Po oceni Mednarodne zveze za ohranitev narave mnogim vrstam morskih psov grozi izumrtje. Na rdeči listi se je znašlo kar 64 njihovih vrst. Kot ugotavljajo znanstveniki, je glavni razlog za njihovo izumiranje čezmeren lov.

V tem kontekstu sta ogroženi predvsem dve vrsti morskega psa - obe kladivnici, ki sta prepoznavni po svoji obliki glave. Posebej sta privlačni za lovce, ki si od teh morskih psov želijo le plavut, medtem ko preostalo telo zavržejo. Po njihovih plavutih je še posebej veliko povpraševanje v Aziji.

Kenijske in etiopske oblasti so na kenijskem in etiopskem letališču v samo dveh dneh zasegle več kot 1.200 kilogramov slonovine, ki pripada okoli stotim ilegalno umorjenim slonom. Obe pošiljki sta bili brez spremstva na poti v Bangkok in oblasti so že sprožile obsežno raziskavo iskanja preprodajalcev.

Zaradi močnega vpliva na upadanje populacije, je trgovanje s slonovino od leta 1989 mednarodno prepovedano. Leta 1963 je bila populacija slonov v Keniji okoli 120.000 slonov, nato pa se je v samo nekaj desetletjih zmanjšala na okoli 12.000.

Triletna raziskava, ki jo je v brazilski industriji goveda opravila organizacija Greenpeace, je pokazala, da širitev sektorja goveda vodi h krčenju Amazonskega tropskega deževnega gozda in ogroža Brazilsko zavezo zmanjšanja krčenja gozdov za 72 odstotkov do leta 2018. Okoljska organizacija navaja še, da je industrija goveda največji vir krčenja gozdov ter obenem glavni svetovni in Brazilski vir emisij CO2.

Brazilski organi, ki preiskujejo nezakonito krčenje gozdov, so obtožili dobavitelje več britanskih supermarketov, ki prodajajo meso, povezano s krčenjem tropskega gozda, poroča The Guardian. Brazilska podjetja, ki dobavljajo družbam, kot so Tesco, Asda in Marks & Spencer, so samo ene izmed mnogih, ki jih omenjajo tožilci, ki skušajo dobiti odškodnino.

Svetovni voditelji so se zavezali le k "bistvenemu zmanjšanju svetovnih emisij do leta 2050", vendar se jim ni uspelo dogovoriti za specifičen cilj, sodeč po osnutku njihovega sporočila za javnosti, v katerem je navedeno, da se voditelji zavedajo znanstvenega stališča, da "povečanje povprečne globalne temperature nad predindustrijsko stopnjo ne bi smelo preseči dveh stopinj Celzija."

Pomanjkanje vsebinske plati sporazuma, razen izražene želje, da se globalne temperature obrnejo navzdol, pomeni, da se vsa teža odločanja za dosego podnebnega dogovora prestavlja na konferenco v Koebenhavnu letos decembra, ta pa naj bi opredelila podnebni okvir za obdobje od leta 2012 do 2050.

Ob obstoječem zanimanju za obnovljivo bioenergijo kot alternativo fosilnim gorivom velja opozoriti tudi na zaskrbljenost zaradi vpliva le-te na okolje. Nedavna študija kaže, da potencial pridelkov, ki se uporabljajo za biogoriva, na Havajih kaže 2 do 4-krat večjo verjetnost, da bodo bolj invazivne kot druge rastline.

EU je določila cilj za povečanje deleža obnovljivih virov v porabi energije na 20 odstotkov do leta 2020, kar vsebuje najmanj 10 odstotkov deleža obnovljive energije v prometu. Paket določa trajnostna merila za biogoriva, s čimer naj bi zagotovili njihovo resnično korist za okolje. Zato je pomembno vzpostaviti metode za ocenjevanje okoljskega profila pridelka, še preden se v veliki meri vpelje na območja pridelave.

Avstralski raziskovalci so v avstralskem podzemlju odkrili kar 850 novih vrst. Poleg številnih insektov, rakov, pajkov in črvov, so našli tudi dve vrsti rib in jegulj. Večina najdenih bitij je popolnoma ali delno slepih ter brez pigmenta.

Po mnenju raziskovalcev najdba predstavlja le petino vseh neodkritih vrst, ki živijo v neprijaznem okolju avstralskega podzemlja.

Slovenija na prebivalca za javno razsvetljavo porabi dvakrat več električne energije, kot denimo znaša nemško povprečje, pri čemer se z veliko porabo soočajo v skoraj vseh slovenskih občinah. Izsledki raziskave društva Temno nebo, v katerem se ukvarjajo s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja, kažejo, da pri nas na prebivalca za javno razsvetljavo porabimo 84 kilovatnih ur električne energije, medtem ko znaša evropsko povprečje 50 kilovatnih ur.

"Če bi Slovenija imela skromnejšo javno razsvetljavo, kot jo imajo denimo v Nemčiji, bi vsako leto prihranili za približno deset milijonov evrov električne energije," je opozoril Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije (TNS). Pred dvema letoma je bila tudi na pobudo TNS in naravovarstvenikov sprejeta uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ki prepoveduje svetenje nad vodoravnico, svetilke pa morajo svetiti neposredno v tla.

Kakovost in cena sta ključna dejavnika, ki nas ponavadi prepričata, da pri nakupu damo prednost nekemu izdelku ali storitvi pred primerljivimi proizvodi oz. storitvami. Kaj pa nizka poraba energije, dobro tesnjenje ali uporaba naravnih materialov? Ali Evropejci pred nakupom preverimo tudi vpliv, ki ga ima izdelek oziroma storitev na okolje?

Odgovor na zgornje vprašanje je »vse bolj pogosto«. Nedavno izvedena javnomnenjska raziskava Eurobarometer o odnosu Evropejcev do trajnostne porabe in proizvodnje je namreč pokazala, da je v povprečju kar 83 odstotkov vprašanih (in kar 89 odstotkov sodelujočih Slovencev) pozornih na vpliv izdelkov na okolje, skoraj polovica pa je prepričana, da bi države z nižjimi davki, trgovci pa s posebnimi oddelki za »zelene« izdelke, lahko povečali zanimanje med potrošniki.

Kot je ob odprtju dejal direktor Centra za ravnanje z odpadki (CRO) Marko Kocjančič, je lastnik družbe, podjetje Saubermacher Slovenija, v zadnjem letu v posodobitev centra vložilo več kot dva milijona evrov, največji pridobitvi pa sta obnovljena sortirnica in nova kompostarna. "Zdaj bomo imeli boljši izkoristek bioloških odpadkov, ki jih dobimo, manjše pa bodo tudi emisije v okolje," je povedal Kocjančič.

Po njegovih besedah naj bi v prihodnje smrad kompostarne uhajal le še zaradi tehnoloških težav. V CRO Vrhnika na leto v kompost predelajo okoli deset tisoč ton bioloških odpadkov in preberejo okoli 600 ton embalaže. "V posodobljeni sortirnici bodo imeli zaposleni boljše razmere, poleg tega bomo podvojili količino prebranih odpadkov in jih lahko ločili na več frakcij," je dodal Kocjančič.

Ko odgovornost za prihodnost vzamemo v svoje roke – Ukrepaj zdaj!

Ljubljana, 23. september 2009 – Slovenske nevladne organizacije Umanotera, Focus društvo in Greenpeace v Sloveniji so na današnji tiskovni konferenci predstavile kampanjo Ukrepaj zdaj! in svoje zahteve do mednarodnega pogajalskega procesa pod okriljem Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja.

Omenjene organizacije skupaj z ostalimi podporniki kampanje pozivajo predsednika slovenske vlade, Boruta Pahorja, naj se osebno udeleži podnebnega vrha v Kopenhagnu decembra letos ter se aktivno zavzame za ambiciozen in pravičen mednarodni podnebni dogovor.

Mislite, da izgledate super v vaši usnjeni jakni? Bi tako mislili tudi, če bi vedeli, da je morda narejena iz kože mačke ali psa? Za čevlje, jakne ali torbice ne uporabljajo "le" goveje kože. Nikoli ne morete biti povsem prepričani, v čigavi kože ste. Usnje je, tako kot krzno, koža nekoč živega bitja, iz katerega so potem naredili oblačila, modne dodatke in pohištvo.

Vsak nakup novega usnjenega izdelka bistveno poveča dobiček klavnic. Pri govedu kože predstavljajo okoli 60 % stranskih proizvodov. Vsaka žival, ki konča kot torbica, čevelj ali pas, je prestala nepredstavljivo trpljenje množične živinoreje. Nakup usnja neposredno podpira intenzivno živinorejo in klavnice, saj so kože najpomembnejši stranski proizvod milijarde vredne mesne industrije. Povpraševanje po živalskih kožah je torej pomemben dejavnik industrije smrti.

Dvig morske gladine za najmanj dva metra je skoraj neizogiben, so prepričani strokovnjaki, ki so se zbrali na konferenci o podnebju na Univerzi v Oxfordu. "Jedro problema dvigovanja vodne gladine je, da se začenja zelo počasi, ko pa se enkrat začne, ga je skoraj nemogoče ustaviti", pravi Stefan Rahmstorf iz Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov na podnebje in dodaja: "Ne vidim možnosti, da bi ustavili dvig gladine, četudi bi bile naše emisije od zdaj naprej ničelne."

Še najboljši možen izid je počasno dvigovanje gladine skozi prihodnja stoletja, če bi nam uspelo ustaviti dvig temperatur. V nasprotnem primeru bi se dvigovanje le pospeševalo. Večina znanstvenikov pričakuje dvig temperature za najmanj dve stopinji Celzija zaradi toplogrednh plinov. V zadnjem stoletju so se temperature dvignile za 0,7 do 0,8 stopinje.

V oddaji »La Piazza« na kanalu Antenna Tre Nordeest – Italija, ki je bila na sporedu v sredo, 7. oktobra, je bila posvečena energetskim problemom in  problemom odpadkov, ter je močno napadala Slovenijo in okoljevarstvenike, ki so proti gradnji plinskih terminalov v severnem Jadranu.

Napadi so bili še posebej naslovljeni proti Robertu Giurastante, predstavniku italijanskega dela meddržavne okoljske organizacije Alpe Adria Green, ki je odgovorna, da je prišla na dan škandalozna ponaredba študije vplivov na okolje projekta plinskega terminala podjetja Gas Natural v Trstu.

Ukrepi, ki so  predstavljeni v načrtu, segajo od ugodnosti za uporabnike javnega potniškega prometa do dodatnih finačnih sredstev za razvoj okolju prijaznih vozil. Ukrepe bodo uveljavili v naslednjih štirih letih, leta 2012 pa bodo prvič ocenili njihovo učinkovitost.

"Nikoli doslej Evropska komisija še ni predstavila paketa ukrepov, ki bi omogočili lažji, bolj organiziran in bolj zelen promet v mestih. Ti ukrepi bodo spodbudili mesta in jim pomagali, da se spopadejo z izzivi, s katerimi se soočajo," pravi evropski komisar za transport Antonio Tajani.

Posnetek javne razprave (v 3 delih), ki jo je organiziral ZIP - Za in Proti, Zavod za kulturo dialoga 28. septembra 2009 v Središču Rotunda, Koper. Na burni javni razpravi so svoje poglede soočili predstavniki Evropskega parlamenta, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, nevladne organizacije in širša civilna družba.

Plinski terminali so se izkazali kot zelo aktualna in pereča tema, zemeljski plin pa energetski vir, o katerem lahko pričakujemo še veliko polemik. Slovenija je v primeru plinske krize, po navedbah Evropske komisije, namreč ena izmed najslabše pripravljenih držav članic EU.