Poročilo odbora navaja, da bi bilo zaradi dvigovanja morske gladine in pogostih neurij lahko ogroženo premoženje v vrednosti več kot 90 milijard evrov. "Dvigovanje gladine morja se bo nadaljevalo do nepredstavljivih razsežnosti. S tem se bo povečalo tveganje poplav ob neurjih in večjih deževjih," svari poročilo odbora, ki ga vodi Jennie George.

V Avstraliji kar 80 odstotkov ljudi živi v obalnih predelih, politiki pa se ne morejo zediniti, ali naj se proti dvigovanju gladine morja borijo, ali naj se umaknejo. "Upravljanje z obalo je zdaj razdeljeno med lokalne oblasti. To je treba spremeniti in sprejeti enotno politiko, ki bo poskrbela za učinkovitejše ukrepe ob posledicah podnebnih sprememb," so prepričani v odboru.

Ob prepovedi 100-vatnih žarnic se poraja mnogo vprašanj glede kakovosti "varčnih žarnic". Na IJS-ju zagotavljajo, da se je kakovost v zadnjih letih resnično izboljšala. V trgovinah v Evropski uniji namreč ni več mogoče kupiti običajnih 100- ali večvatnih žarnic, vse žarnice z volframovo nitko pa naj bi postopoma umaknili s prodaje do leta 2012.

Nadomestile jih bodo t. i. varčne žarnice, halogenske ter LED-svetilke. Tudi iz vaših komentarjev sodeč, pa je do novosti oziroma do prepovedi veliko zadržkov. Zato smo se obrnili na Institut Jožef Stefan, kjer smo o problematiki povprašali vodjo Centra za energetsko učinkovitost Staneta Meršeta, ki pa je zagotovil, da se je kakovost "varčnih žarnic" v zadnjem času zelo izboljšala, prav tako tudi kakovost njihove svetlobe (npr. za branje).

Okoljevarstveniki so povedali, da bodo v primeru neprimerne in takojšnje zaščite, tigri izumrli že v obdobju prihodnjih dveh desetletij.
Na podlagi ocen v azijski divjini živi okoli 3.500 tigrov, medtem ko jih je še pred stoletjem na celini živelo več kot 100.000.

Največjo nevarnost vrsti predstavlja nelegalni lov in trgovina, ki je po ocenah Interpola vredna več kot 20 milijard ameriških dolarjev letno. Samo preproga iz tigrove kože na črnem trgu lahko doseže vrednost tudi do 20.000 ameriških dolarjev.

Podnebna kriza je tako velik izziv, da moramo takoj in zdaj začeti ukrepati prav vsi - še najbolj pa ravno naši voditelji. Decembra letos se bodo v Kopenhagnu sestali predstavniki vseh narodov, da bi sprejeli nov globalni okoljski dogovor.

A države in njihovi voditelji se konkretnim zavezam izogibajo že leta.

Na sprejetje dogovora lahko tokrat vpliva le odločen glas javnosti. Glas posameznikov, vaš glas. Pomagajte nam zagotoviti aktivno držo predstavnikov Republike Slovenije v tem pomembnem trenutku.

Kupi zaudarjajočih smeti na obronkih Puerto Ayore, naselbine na Galapagosu, krhkega in biološko bogatega otočja, ki je navdihnilo Darwina, so zgovoren dokaz, da tu "cveti" nova vrsta: človeška. Pred 150 leti je bilo to otočje, oddaljeno 960 kilometrov od obale Ekvadorja, neokrnjen paradiž, ki je bil primarni vir za evolucijsko teorijo Charlesa Darwina.

Danes majhni sivi ščinkavci, potomci ptic, ki so bile ključne za njegovo tezo, krožijo okoli smetišča - stranske škode rastočega mesta, kamor se pospešeno selijo Ekvadorci, ki upajo na del velike turistične pogače otokov. Človeška populacija se je na nekdaj izključno živalskem območju v zadnjem desetletju podvojila na 30.000 - in okoljevarstveniki postajajo čedalje bolj živčni, piše New York Times.

Zaskrbljeni smo ob dejstvu, da Slovenija še vedno dovoljuje nastope cirkusov z živalmi v obdobju, ko se večina sveta jasno izreka proti tej preživeli obliki zabavanja ljudi, ki predstavlja hudo obliko kršitve dostojanstva živali, ima slab vzgojni vpliv na otroke in hkrati predstavlja resno nevarnost ljudem.

Na vas se obračamo s predlogom za prepoved nastopov cirkusov z živalmi v vaši občini, ki ga utemeljujemo z naslednjimi dejstvi:

Najvišji vrh v Alpah, Mont Blanc, se je v zadnjih dveh letih znižal za 45 centimetrov, so sporočili strokovnjaki po novih opravljenih meritvah. Nova višina Mont Blanca, ki leži na tromeji med Francijo, Italijo in Švico, je tako 4.810,45 metra, vendar še vedno ostaja najvišji vrh v Alpah oz. v zahodni Evropi.

Kot je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal topograf Bernard Dupont, se na Mont Blancu vztrajno manjša tudi snežna odeja in je manjša za približno desetino. Ali gre za posledice globalnega segrevanja ozračja, pa je zdaj še težko ocenjevati, je dejal Dupont.

Na tiskovni konferenci so predstavniki CIPRE Slovenija in Focus društva za sonaraven razvoj predstavili pomen podnebne konference v Kopenhagnu za učinkovito naslavljanje razvojnih izzivov alpskega sveta. Pri reševanju podnebne krize je Alpam potrebno nameniti posebno skrb, so bili odločni.

V Alpah so se podnebne spremembe kazale med prvimi in so že desetletja vse bolj očitne. Posledice podnebnih sprememb se kažejo skozi hitro izginjanje ledenikov, taljenje permafrosta, spremenjen vodni krog in milejše ter krajše zime.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da vsem dobro znani zasneženi vrh Kilimandžara lahko kmalu postane le star spomin na obledelih fotografijah. Študije kažejo hitro taljenje ledu.

Če se bo topitev ledu nadaljevala z enako intenzivnostjo kot do zdaj, bo vrh te najvišje afriške gore popolnoma gol do leta 2020. Analize so namreč pokazale, da se je površina ledu, ki so jo izmerili leta 2000, v sedmih letih zmanjšala za četrtino.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da potem ko je maldivijska vlada na podnebne spremembe opozarjala s sejo vlade pet metrov pod morsko gladino, se je za podobno potezo odločila tudi nepalska vlada.

Da bi pred decembrsko podnebno konferenco v Köbenhavnu opozorili na izginjanje ledenikov, ene najbolj dramatičnih posledic globalnega segrevanja, se bodo nepalski vladni ministri ta mesec sešli v baznem taboru pod Mount Everestom, najvišjo goro na svetu, na 5.360 metrih nadmorske višine.

Nova raziskava "European Commision Joint Research Centre" je ocenila porabo vode pri namakanju in postavila temelje za analizo vpliva kmetijstva na zaloge vode. V raziskavi so ocenili porabo vode v EU in Švici na 10krat10 km velikih površinah.

Pri raziskavi so uporabili podatke o vremenu, prsti, izrabi zemlje in načinu pridelave. Ocenjevali so porabo vode za pet različnih pridelovalnih modelov: od pridelave z nenehnim namakanjem do pridelave brez namakanja.

Američani upajo, da jim bo z zavarovanjem okoli 500.000 km˛ habitata polarnih medvedov na Aljaski, uspelo zaščititi močno ogroženo populacijo polarnih medvedov.

Zaščiteno območje bo vključevalo tudi otoke vzdolž aljaške obale, morski led, obalne reke in kopno kjer se polarni medvedje zadržujejo in hranijo.

Leta 2006 je organizacija za kmetijstvo pri OZN (FAO) objavila podatke, ki dokazujejo, da je svetovna proizvodnja mesa odgovorna za 18 % toplogrednih plinov, ki jih ustvarja človeštvo. Dva okoljevarstvena znanstvenika iz Svetovne Banke sta sedaj ponovno izračunala in popravila te podatke za World-Watch Institute: FAO, ki zagovarja povečano potrošnjo mesa po vsem svetu, je nekatere podatke »prezrl«, nekatere podcenil in napačno ocenil vire nekaterih emisij.

Po popravku teh napak in z uskladitvijo teh podatkov s sedanjimi podatki o produkciji živali (ki  je med leti 2006 in 2009 po vsem svetu nenehno naraščala), so znanstveniki ugotovili, da prispeva živinoreja in njeni stranski produkti  najmanj (!) 51% celotnih toplogrednih plinov.

Dr. Michael Warhurst opozarja: "Šokantno je, da dragocene surovine dobesedno mečemo stran, potem pa jih uvažamo. Evropa mora prenehati z odlaganjem in sežiganjem odpadkov, ki so primerni za recikliranje. Potrebujemo novo politiko in surovinsko učinkovito EU."

Poročilo Vrženo stran: Surovine, ki jih EU odloži ali zažge ( "Gone to waste: the valuable resources that European countries bury and burn") ugotavlja, da EU izgubi skoraj polovico ključnih surovin, primernih za recikliranje, kot so papir, karton, plastika, jeklo, aluminij in steklo.

Okoljevarstveniki opozarjajo, da razlitje nafte in plina vzdolž avstralske severozahodne obale, močno uničuje naravni ekosistem. Zaradi širokega naftnega madeža, ki ga povzroča uhajanje nafte in plinskega kondenzata iz ploščadi PTTEP Australasia, je ogroženih na tisoče morskih bitij, prav tako je za posledicami onesnaženja umrlo že na stotine ptic.

Izlitje nevarnih snovi iz ploščadi, ki odtekajo v Timorsko morje že od 21. avgusta, je najhujše v 40. letni avstralski zgodovini naftnih vrtin na morju. Pri WWF (World Wide Fund for Nature) so povedali, da divje življenje na tem območju umira.

Piše: Bern Jurečič v novi reviji Karmaplus

Čeprav bombe še vedno padajo po vaseh in mestih Iraka, pa strokovnjaki in uradne osebe vse bolj opozarjajo, da se je država znašla v objemu okoljske krize, ki preti napraviti tisto, česar vojna ni zmogla – uničiti državo! Neki član parlamenta je naravnost izjavil, da se "nova iraška vojna imenuje – vojna za vodo".

Tigris in Evfrat, dva izmed največjih svetovnih vodnih virov, sta tisočletja dolgo napajala zgodovinske pokrajine Mezopotamije, "dežele med dvema rekama", Medrečja. Nekdaj plodna ravnina južno od Bagdada še danes velja za "zibelko človeštva", rojstni kraj nekaterih najvišjih človekovih dosežkov in najzgodnejših imperijev.

V Sloveniji se je do nedavnega zelo malo govorilo o energetsko učinkoviti gradnji, čeprav je večina obstoječih stavb energetsko potratnih, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote pa je za vsako stavbo in gospodinjstvo izredno pomembno.

Če želimo bistveno zmanjšati porabo energije in povečati delež uporabe obnovljivih virov energije, so stavbe z več kot 40-odstotnim deležem skupne porabe energije velik izziv in priložnost," je ob dvetem dnevu inženirjev v mariboru dejal predsednik Inženirske zbornice Črtomir Remec.

Poročilo FAO iz leta 2006 o vplivu živinoreje na podnebne spremembe pravi, da je živinoreja odgovorna za 18 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. A nova raziskava Roberta Goodlanda in Jeffa Anhanga trdi, da moramo živinoreji pripisati 51 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, kar je več kot kot 32 milijard ton na leto.

Goodland in Anhang sta ugotovila, da so podatki o izpustih in vplivu živinoreje na podnebne spremembe, ki smo jih poznali doslej, močno podcenjeni: "Najina raziskava je pokazala, da živinoreja in njeni stranski produkti v ozračje izpustijo 32,564 milijard ton ogljikovega dioksida.

Kljub splošnemu prepričanju, da se bivše komunistične države težko odločajo za okoljevarstvene pobude, nekatere vzhodne članice EU stremijo k uporabi zelene energije", je prepričan predsednik oddelka za srednjo in vzhodno Evropo v energetskem gigantu General Electric Rod Christie.

"Romunija je z uporabo vetra za proizvodnjo energije začela šele pred dvema letoma, pa je že uspešnejša kot Poljska, ki je s tem začela pred štirimi, petimi leti. Romunija je sprejela zakonodajo, ima dovolj vetra in gradi največjo vetrno elektrarno na kopnem zunaj ZDA", pravi Christie.

Podnebne spremembe bodo vodile k nastanku milijonov novih služb v Evropi, njihov največji vpliv v zaposlitvenem sektorju pa bo na že obstoječa delovna mesta, je povedal Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla.

Špidla, ki je govoril na dvodnevni konferenci o podnebju in delovnih mestih v Bruslju, je povedal, da bodo podnebne spremembe radikalno spremenile večino obstoječih delovnih mest v EU. "Uspeh tranzicije v nizko-ogljično ekonomijo je v največji meri odvisen od usposabljanja in vsi socialni partnerji imajo v tem pomembno vlogo."

V zvezi ekoloških gibanj Slovenije – ZEG že vsa leta aktivno spremljajo in delujejo na področju ravnanja z odpadki. Stanje je iz meseca v mesec drastično slabše, zato so na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in ministra naslovili nekaj vprašanj.

Katera, si lahko preberete na  www.cnvos.info.

Evropski okoljski ministri so se na srečanju v Luksemburgu 21. oktobra dogovorili o stališču EU za decembrski podnebni vrh v Koebenhavnu. Verjetna neuspešna uskladitev obvez zmanjšanja izpustov z znanstveno priporočljivimi pomeni, da stališče EU ni dovolj močno, da bi odpravilo zastoj v že tako "obstalih" pogajanjih, sporoča Greenpeace.

Njihovo izjavo objavljamo na www.cnvos.info.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da stopnja motorizacije v Sloveniji znaša že 1,9 prebivalca na osebno vozilo, javni prevoz pa uporablja vse manj ljudi. Posledice za okolje grozijo, zato se pripravlja tudi nova dajatev. V Sloveniji je bilo leta 2008 registriranih 1.308.963 motornih vozil, od tega 1.045.183 osebnih. Leta 1990 je to število znašalo manj kot 600.000, precej pod milijonom pa je bilo še leta 2002.

Kot še kažejo podatki Direkcije RS za ceste, je bil v letu 2008 med državnimi cestami najbolj obremenjen ljubljanski cestni obroč. Povprečni letni dnevni promet na najbolj "obljudenem" odseku Brdo - Kozarje je dosegel 67.568 vozil (leta 2007 63.970) vozil.