Omejitve uma
Zdi se nam, da bi, če bi prenehali razmišljati, prenehali obstajati. Zaradi istovetenja z umom je ta postal hiperaktiven. Uporabljamo ga zelo nespametno, saj deluje tudi takrat, ko bi bilo bolje, da bi molčal. Ustvarja resen odliv naše življenjske energije. Kakih 80-90% misli večine ljudi ne le, da se ponavlja in ne prinaša nikakršne koristi, temveč zaradi svoje disfunkcionalne in često negativne narave pogosto prinaša škodo. Takšna vrsta prisilnega razmišljanja je pravzaprav odvisnost.

Um nikoli ne more najti prave rešitve, kajti prav on sam je bistven del problema. Predstavljajte si inšpektorja policije, ki poskuša najti piromana, a piroman je on sam. Um je le razumsko orodje, ne pa nekaj, kar je sposobno izkustva, globokega spoznanja v jedru zavesti.

Tisto, kar sodobnemu človeku najbolj manjka je - poznavanje samega sebe. A ne fizioloških mehanizmov in dogajanj v njegovem telesu. Ti so le odraz kompleksnega notranjega dogajanja, ki se vrši v zavesti.

Človek bi moral spoznati delovanje in zakonitosti svoje zavesti, kjer ima um odločilno vlogo. Prav um je krivec za težave, s katerimi se soočamo. Treba mu je vzeti iz rok vajeti, ki ga postavljajo v vlogo brezobzirnega, brezvestnega uničevalca človeka in sveta. Iz pomočnika se je namreč prelevil v gospodarja, ki odloča o vsem. Namesto, da bi ga uporabljali, on uporablja nas. Celo istimo se z njim. Verjamemo, da smo isto kot naš um. To je zabloda. Instrument je prevzel kontrolo nad nami, a se tega sploh ne zavedamo!

Od DNK do sistema kundalini energije

Osnova biološkega življenja v „ našem svetu“ je DNK. Zgrajena je kot vijačnica ali dvojna spirala. Različni pari aminokislin, razporejeni na obeh straneh spirale, predstavljajo osebni načrt za telesno zgradbo vsake časovno individualne življenjske oblike. Dvojna spirala je nosilec zavesti vsake celice pri vseh življenjskih oblikah na zemlji. Vsako biološko telo ima enkratno DNK . Tako lahko na podlagi informacije v DNK iz vsake posamezne celice nastane popolno telo.

Tudi planet Merkur ima v svojem simbolu dvojno spiralo. To kaže tudi na nov razvoj tretje narave po rojstvu prerojene zavesti v “ polju vstajenja”, zaradi zgoščevanja snovnega sveta je pot tega rojstva dolga. Poteka med “padcem” prvotne zavesti ter njeno prenovo in vrnitvijo v prvotno življenjsko polje.

Zelo težko ali celo nemogoče bi krajše in bolj jedrnato izrazili človeško dramo, kot to povedo Jezusove besede v Tomaževem evangeliju, verz 61: » Jezus je dejal: Dva počivata na klopi, eden bo umrl, drugi bo živel.« Ja, v človeku se odigrava drama, v kateri igrata glavno vlogo dve nasprotni si sili.

Počivata skupaj na klopi, sta blizu drug drugega, eden bo umrl drugi bo živel. Človekovo dramo povzročata preteklost prvega in večnost drugega. Umrljivi je osebnost ( Miran), ki jo sestavljajo različne snovi in sile zemlje. Toda večni je božansko bitje, ki je v meni in tebi in je jedro resničnega človeka, ki pa počiva v umrljivem. V naši enkratni osebnosti delujejo nasprotne dvopolne sile zemeljske narave. In brez njih naša trenutna osebnost sploh ne bi mogla obstajati.

Kaj je to notranja tišina?
Na vsak način v prvi vrsti nima nič s tem, da koncentrirano zapreš in skleneš roki. To je drža in drža brez česa več ne pove nič. Notranjo tišino dosežemo, če se naši čutilni organi in nanje usmerjena zavest nič več ne postavlja v ospredje.

Zavest in čutilni organi so instrumenti, ki so v trenutku popolnoma prevzeti od ega, ker so tudi nastali iz telesa, iz narave. Če pa Ego nič več ne sili v ospredje, ampak z uporabo inteligence in s pobudo hrepenenja iskalca lahko popolnoma stopi nazaj, potem nastaja vedno več prostora za dušo.

Vsak dan 10 minut širite Ljubezen srca v svet

Boginja Svobode (iz sporočila dne 15. maj 2020)

”Glede na zaostrene razmere v zunanjem svetu, spodbujam vsakogar od vas, da vsak dan okoli poldneva posveti 10 minut svojega časa ter izliva in širi Ljubezen svojega srca v svet.
(Če kdo zaradi dnevnih obveznosti ne more opoldne, naj to naredi tekom dneva, ko utegne. In če kdo težko najde 10 minut naenkrat, lahko to naredi tudi dvakrat po 5 minut.)

~

»In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Evangelij po Janezu 8,32). Kaj je resnica, o kateri nam govori evangelij? In kako ta resnica izgleda? Od kar pomnimo se vsak bori za svojo resnico in vsak za svojo svobodo.

Iz naše pretekle in pol pretekle ter svetovne zgodovine je jasno, da se je za resnico in za svobodo treba boriti. Vsakdo med nami vsaj enkrat v svojem življenju na zemlji odkrije, da ne more čisto zares svobodno govoriti in delovati, tako kot bi sam želel. Če globlje premišljujemo, spoznamo, da pravzaprav nihče nima pojma, od kot človek in človeštvo prihaja in kam gre. Ta uvid se doseže največkrat po dolgi poti notranjih in zunanjih bojev. In tudi pot do resnice ter svobode je prav tako v znamenju meča.

Ljudje mi včasih rečejo, ampak a res misliš, da je v vseh situacijah dobro spustiti ego, ali ni včasih boljše, da udariš po mizi, si trmast in dosežeš svoje? Kako me bo kdo spoštoval, če se bom vedno umikal in se prijazno nasmejal? Ali s tem ne dajem potuhe drugim, da potem vedno dosežejo svoje, medtem, ko jaz izpadem butlček, ki ga drugi nadvladajo? Ali je to res vedno koristno?

Moj odgovor je: Vedno! Kako bi lahko bilo to, da smo v stanju notranjega miru, nekoristno za nas?

Dostikrat me kdo vpraša, kaj so me naučili menihi Burme. Menihi? Bolj nune. Menihi so bili na drugem koncu meditacijskega centra. No, ko sem že pomislila, da bi lahko kar živela v tistem čudovitem občutku miru, sproščenosti, brezskrbnosti, v meditacijah in opazovanje narave … Sem po mesecu dni ugotovila, da kar rada pogledam kakšnega moškega, tako da – kariera nune mi je hitro splavala po vodi.

Kaj so me naučile? Uf, ogromno … Ves čas govorijo o tem, da moraš imeti pravilen pogled. Torej živeti pravilno. Kaj je pravilno?

Obstajajo mnoga pričevanja v vseh verstvih sveta o čudežnih ozdravitvah in rešitvah, ki so se zgodile s posredovanjem Angelov.

Mati Marija * nam sporoča, da Legije Angelov čakajo na naš Klic. Čeprav so že mnogi Angeli prisotni v atmosferi Zemlje, jih še mnogo več čaka v Velikem Središčnem Soncu, da pridejo.

A za to potrebujejo naše Klice oz. povabilo.

Pripravljeni so, da nam pomagajo, ko jih z vero in Ljubeznijo pokličemo in pričakujemo.

"V času polne lune v juniju več kot 300.000 ljudi roma v sveto mesto kakšnih 5.500 metrov visoko v zasneženih Andih. Praznik je povezan s pojavom ozvezdja Plejad na nebu, ki je pomembno astronomsko dejstvo, za Zemljo pa življenjsko važen energetski dogodek. Ogromen tok energij povezuje naš planet z zvezdami in zaradi tega dejstva se združi vsa ta množica ljudi v duhovnem razpoloženju.

Moderna znanost potrjuje dejstvo, da so energije sonca življenjskega pomena za življenje na Zemlji. Vendar je videti, da ni zmožna razumeti, da takšni tokovi energij dosegajo naš mali planet od vsepovsod. Na nas vplivajo energije planetov in sončnih sistemov okrog nas. V človeškem telesu kroženje krvi povezuje in oživlja vse dele; prav tako v vesolju energetsko kroženje oživlja in povezuje planete in sisteme."

Vera je gotovst o vsemogočnosti Boga in človeka. Gotovost o tem, da bo človek dosegel božansko življenje. Odrešenje je lestev, ki sega od človekovega srca do srca Boga.

Sestavljajo jo trije klini: prvi je vera, ko človek misli, da je morebiti, kar misli. Naslednja je vera, ko človek ve, da je nekaj resnica. Uresničenje pa je zadnja stopnja, in to je človek sam, ki je (postal) resnica. Domnevanje se razblini v veri, ki je vednost, ta pa uresničenje; in človek je odrešen, ko je dosegel božansko življenje, ko sta on in Bog eno.
( Levi:" Blagovest človeštva za Vodnarjevo dobo,").

Piše: Štefan Rozman v novih Misterijih, www.misteriji.si

Človek je lahko telesno živ, duhovno pa stoodstotno mrtev
Pravijo: »Vera brez del je mrtva.« Ko pa vprašam, kakšna je vera z deli, ne dobim odgovora, ampak naletim na zid molka. Pa naj bo to duhovnik ali škof, da o kardinalih in papežu niti ne govorim. Zanima me samo, kakšna dela je imel rimski stotnik, da je Jezus pohvalil njegovo vero.

Mogoče je bil vzoren vojak, ki na vojaških pohodih ni ubijal, ampak se je držal v ozadju, ki je ljubil in spoštoval barbarske narode. Počasi mi ta mantra »vera brez del je mrtva« uničuje še tisti kanček usmiljenja, za katerega mislim, da ga imam. A kaj v resnici pomeni, da je vera brez dela mrtva?

Priložnosti za širitev zavesti
Velik del človeštva je nezaveden zato lahko trdi oklep ega razbije in prisili k predaji le mejna situacija v obliki neke velike nesreče, drastične spremembe, strašne izgube, smrt in podobno. Takrat se ves svet zruši in izgubi smisel. Egoistični um, tvorec tega sveta, se ob tem sesuje. Ob tem lahko iz pepela starega sveta vstane nov svet. Lahko pa se odpor še naprej povečuje in življenje pretvarja v pekel.

Mejne situacije so pripeljale do mnogih čudes. Ko so ljudje sprejeli navidez nesprejemljivo, so postali sposobni stopiti v stanje milosti, v katerem se zgodi osvoboditev preteklosti. Seveda tisto, kar odpre pot do čudeža, ni mejna situacija temveč dejanje predaje.

Pot je pomembnejša od cilja
»Kako« je pomembnejše kot »kaj«. Posvetite več pozornosti procesu kot rezultatu. Če sprejmete sedanji trenutek, izgine vse nezadovoljstvo, napetosti se razblinejo, pojavi se radost in lahkotnost. Ne ukvarjajte se s plodovi svojega dela; preprosto posvetite pozornost samemu delu. Plodovi bodo prišli sami od sebe.

Ko prisilna težnja za begom od sedanjega trenutka v prihodnost ugasne, se božanska radost zlije v vse kar počnete. Niste več odvisni od prihodnosti, ki naj bi prinesla zadovoljitev.Rezultati vas sploh ne skrbijo več, kajti niti uspeh, niti neuspeh ne moreta spremeniti vašega notranjega stanja povezanosti z Izvorom. Najdete življenje, ki leži pod vašim življenjskim položajem.

Obstaja le sedanji trenutek
Odpor sedanjemu trenutku, kot kolektivna anomalija, je notranje povezan z izgubo zavesti o povezanosti z Izvorom (Bogom), in to je osnova dehumanizacije industrijske civilizacije.Freud ni dojel, kje je koren problemov. Ta kolektivna anomalija je ustvarila zelo nesrečno in skrajno nasilno civilizacijo, ki je postala grožnja ne le sami sebi temveč življenju na celotnem planetu.

Sedanji trenutek je najdragocenejša stvar, ki obstaja. In hkrati edina stvar. Predstavlja vse, kar obstaja. Večna sedanjost je prostor, v okviru katerega se odkriva celotno vaše življenje, edini dejavnik, ki se ne spreminja.

Uporaba negativnosti
Ego misli, da z negativnostjo lahko doseže, kar želi - da pritegne želeno stanje in uniči tisto, ki mu ni po volji. A to ne deluje. Namesto da bi pritegnila želeno stanje, negativnost preprečuje njegov nastanek. Namesto, da bi uničila negativno stanje, ga negativnost vzdržuje. Edina njena »koristna« funkcija je, da vzdržuje in jača ego.

Ko se poistovetite z neko obliko negativnosti, je ne boste želeli zapustiti in na neki globoki ravni ne želite pozitivne spremembe. Ta bi pripeljala v nevarnost vašo identiteto, identiteto razžaljene in jezne osebe. Zato ignorirate, oporekate in sabotirate tisto pozitivno v vašem življenju. To je paradoks.

Trpljenje
Trpljenje je posledica konflikta. Konflikta med tistim, kar se je zgodilo in med tem, kar um meni, da bi se moralo zgoditi. A um je zelo neveden in se pogosto moti. Vse trpljenje je torej ustvarjeno s strani ega in zanj je zaslužno upiranje. Če se krčevito držite in ustvarjate odpor, to pomeni, da se ne želite prepustiti življenjskemu toku in zato morate trpeti.

Trpljenja nikoli ne ustvarja situacija, v kateri ste se znašli. Trpljenje ustvarja vaš odpor proti tistemu, kar je. A tistega, kar je, nima smisla zanikati. Če ne morete sprejeti zunanjega stanja, sprejmite notranje stanje: ne upirajte se bolečini. Dopustite ji, da je tu. Predajte se ji kot tudi strahu, obupu ali kaki drugi obliki trpljenja. Bodite ji priča, a je miselno ne označujte. Objemite jo. Potem boste videli, kako se ob predaji globoko trpljenje pretvori v globok mir.

Uspeh in neuspeh
Ni res, da je ciklus uspeha dober, neuspeha pa slab - razen za um. Razvoj običajno obravnavamo kot pozitiven, a nič se ne more razvijati večno. Če bi se razvoj katerekoli vrste odvijal brez prestanka, bi naposled postal monstruozen in uničevalen. Pomislite na rakaste celice! Razgradnja je potrebna zato, da bi se omogočil nov razvoj. Eden brez drugega ne moreta.

Ciklus neuspeha je absolutno potreben za duhovno spoznanje. Prav močna bolečina ali izguba vas privedejo v duhovno dimenzijo. Morda pa je prav vaš uspeh pokazal svojo praznost in vas je streznil. Neuspeh je skrit v vsakem uspehu, uspeh pa v vsakem neuspehu. V snovnem svetu vse na koncu doživi »neuspeh«. Vse oblike so neobstojne.

Ozadje problemov
Postavlja se vprašanje, kaj je najgloblji vzrok našemu trpljenju in problemom. Če natančneje razmislimo, so vsi problemi povezani s preteklostjo ali s prihodnostjo.Probleme ustvarjamo, ker se ne zavedamo vrednosti sedanjega trenutka in ga zato skušamo spremeniti. Gre za upiranje situaciji, ki jo um razglasi za neustrezno.

Tisti, ki situacijo razglasi za neustrezno, je um. Toda, ali on dejansko pozna vse okoliščine in ozadja? Je dovolj moder, da se zaveda globljega pomena stvari in dogodkov?

Življenjske situacije
Marsikdaj mislimo, da se naša pozornost nahaja v sedanjem trenutku, a to ne drži. Ujeti smo v psihološki čas. Tisto, kar poimenujemo »življenje«, so le »življenjske situacije«, ki so tesno vezane na psihološki čas - preteklost in prihodnost. Določene stvari se niso odvijale tako, kot smo želeli. Na tem temeljimo svojo predstavo o prihodnosti in ta predstava odreka verodostojnost sedanjemu trenutku. Življenjske situacije so stvar uma. Obstajajo v času. Življenje pa je stvarno. Obstaja v sedanjosti.

Vsi sistemi - religiozni, ideološki in drugi, ki predpostavljajo, da najvišje dobro leži v prihodnosti in učijo, da cilj opravičuje sredstvo, so v zablodi. Cilji v prihodnosti naj bi bili sreča, enakost, svoboda, ... Doseženi pa so z nasiljem, mučenjem, ubijanjem... ljudi v sedanjosti. Ideja komunizma je terjala 50 milijonov življenj. Koliko pekla je v sedanjosti ustvarila vera v prihodnost!

Čeprav se tega v splošnem ne zavedamo, poznavanje materialne sfere življenja današnjemu človeku še zdaleč ne zadostuje. Da bi človeštvo preživelo, potrebujemo novo razumevanje življenja, ki bo omogočilo ustreznejši odnos do sebe, sočloveka in narave.

S spoznanji o naravi zavesti, delovanju uma in pomembnosti sedanjega trenutka, ki smo jih obravnavali v drugih besedilih, smo napravili korak naprej k celovitejšemu razumevanju stvarstva. V tem besedilu bomo to razumevanje poglobili s spoznanji o naravi in ozadju problemov, uspehu in neuspehu, razgrajevanju neustreznega, ciljih življenjskega potovanja in še čem.

Povzeto po knjigi Eckhart Tolle: Moč sedanjega trenutka

Anima - pogled globoko v duševnost

Revija Anima vabi k branju in obdaruje
Anima je prva slovenska humanistična poljudnoznanstvena revija. Prispevke zanjo pišejo avtorji s področij psihologije, psihoterapije, nevroznanosti, antropologije, sociologije, filozofije, psihološke astrologije in drugih. Revija izhaja štirikrat letno in bralcem prinaša poglobljene poglede na teme, ki se dotikajo vsakogar od nas.

Tako nas Anima v vsakem letnem času znova vabi na potovanje k samemu sebi. Poletna številka je na primer obdelovala izraznost telesa, zimska bo obravnavala moč prednikov, jesenska pa je posvečena integraciji travme - torej prepoznavanju, razumevanju, predelovanju in preseganju tistih zavirajočih duševnih stanj, ki so posledica travmatičnih doživetij.