Znanost ugotavlja, da so psi za ljudi koristni tudi drugače: lahko namreč odkrijejo nekatere bolezni v najzgodnejši fazi.

Nekatere prejšnje raziskave so pokazale, da lahko določene pasme psov zaradi svojega izostrenega voha prepoznajo znake določenih bolezni, vključno z nekaterimi vrstami raka, diabetesom in malarijo. V najnovejši študiji na francoski univerzi v Rennesu pa so sedaj potrdili, da bi lahko napovedali oziroma opozarjali na epileptični napad.

Koža so naša druga usta in tudi naša druga pljuča. Če ne more normalno dihati, bo trpelo vse telo. 

Ste kdaj opazovali mehurčke, ki se začnejo nabirati na koži, kadar ste v bazenu ali v kadi? To je dihanje naše kože! V srednjem veku so to dejstvo poznali bolje kot mi, zato je bila ena od oblik smrtne kazni to, da so obsojenca za nekaj ur do vratu potopili v greznico. 
Včasih so vas na zastrupitev skozi kožo morali obsoditi, dandanes pa številni ljudje celo plačujejo velike denarje, da svojo kožo prepojijo s kemikalijami in ji onemogočijo dihanje.

Prastare modrosti so kot dobro vino: s starostjo pridobivajo vrednost. Osebne in družbene stiske današnjega časa bi lahko hitro rešili, če bi upoštevali eno od njih, nekoč napisano nad vhodom v preročišče v Delfih: Človek, spoznaj samega sebe. Hudo je, da se niti ne zavedamo, kako malo dandanes vemo o sebi in o dogajanjih v naši notranjosti.

Ne le v sledilcih budizma, tudi v vsakem od nas tli želja, da bi se izognil trpljenju. A budistični nauki so precej tuji ušesom povprečnega zahodnjaka. Um sodobnega človeka je zahteven in pričakuje, da mu je razloženo, zakaj naj bi se držal posameznih nasvetov; sam želi presoditi, ali je priporočeno primerno zanj ali ne.

V tem kaotičnem obdobju človeške zgodovine se zdi naša prihodnost precej temačna. Podnebne spremembe in onesnaženje okolja; revščina, ki tare skorajda sleherni kotiček sveta; velika ekonomska in politična sebičnost držav, še posebej najbogatejših, ki kopičijo bogastvo na račun revnih; migrantska kriza in vse bolj verjetna nova globalna finančna in ekonomska kriza – le kako ob vsem tem še ostati optimist? Pa vendar se danes počasi rojeva drugačen svet, osrednjo vlogo pri tem pa ima vse večje razumevanje in sprejemanje ideje enosti človeštva.

Enost človeštva 
Eno človeštvo, enost človeštva, velika človeška družina – vseeno kateri izraz uporabimo, bistveno je, da razumemo pomen naše medsebojne povezanosti in soodvisnosti. Velik korak v to smer so doslej naredila okoljevarstvena gibanja, ki so človeštvo povezala v skrbi za naše skupno okolje. S podpisom Pariškega podnebnega sporazuma smo se leta 2015 tudi konkretno zavezali, da bomo kot človeštvo poskrbeli za naše skupno podnebje.

Ko skozi leta spremljaš vso to "silno" komunikacijo skozi elektronske medije, ne moreš mimo preproste ugotovitve, da se vso ljudsko umsko, intelektualno, čustveno in "humorno" dno v pretežni večini konča z dvema modnima črkama: »Lp«.

Tu nekje se sliši tudi tista s figo v žepu: »Oglasi se kaj!«

Po vzoru takšne mentalne siromaščine je med nepregledno množico podobnih tudi: »Čas je denar.« V isti sapi namreč čuješ: »Joj! – nimam časa,« ki mu v glavnem sledi še kakšen trapast, v največ primerih lažniv izgovor.

Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) prizadene velik delež žensk po svetu in kljub temu, da ni življenjsko ogrožajoče stanje, pomembno vpliva na psihično počutje in samopodobo žensk. Poglejmo, zakaj sta zdrava prehrana in na sploh zdrav življenjski slog najboljša načina za obvladovanje te bolezni.

Sindrom policističnih jajčnikov je pogosta endokrina motnja, ki se pojavi pri ženskah v rodni dobi in vodi do reproduktivnih, hormonskih in presnovnih motenj. Zaradi prisotnosti inzulinske rezistence povečuje tveganje za kronične bolezni, kot so diabetes tipa 2, povišan krvni tlak, motnje v ravneh lipidov, kardiovaskularne bolezni in nekatere vrste raka, kot sta rak dojk in endometrija (maternične sluznice).

Vsi smo že kdaj doživeli bolečo izgubo, ki smo jo zelo težko preboleli. Razlog, da se tako oklepamo ljudi in situacij, ki nam ne služijo več, je strah pred spremembami in neznanim ter tudi strah pred samoto.

Težko je izpustiti preteklost, še zlasti takrat, kadar se vidimo kot žrtev, ki je v nekaj vložila veliko energije in truda, a na koncu tudi to ni bilo dovolj. Oklepamo se prijateljev in partnerjev, ki smo jih že leta nazaj prerasli. Oklepamo se starih čustev – še zlasti bolečih – o katerih ves čas razmišljamo, ker ne znamo oprostiti niti sebi niti drugim.

Sporazumevanje nas ljudi in njihovo izražanje poteka tako, da prodirajo drug v drugega in se zaznavajo s svojimi lastnostmi, svojimi žarki. Ko pa človek govori, uporablja zato organe govora in tvori z njimi glasove. S pomočjo zraka kot vmesnika lahko povzroči tresljaje in jih prenaša sluhu drugih bitij.

Glas je sredstvo, s katerim se drugimi ljudmi sporazumeva in izraža. Ta glas je nekaj ločenega od njega, zato lahko tudi z njim manipulira. Kljub temu pa sta govor in aparat govora človeka res velik čudež, darilo božanskega sveta človeku, brez katerega se v sili ne bi mogel niti izražati, niti razvijati zavesti.

Razumevanje in dojemanje besed je res pravi čudež, prav tako tudi izgovorjava besed. To je krogotok. Pri poslušanju človek sprejema v svoj sistem astralne vrednote okolja. Pri govoru pa svoje astralne vrednote zavije v misli in občutke in jih s pomočjo astralnih vrednot okolice spremenjene oddaja. Kdor posluša dobi paket energije.

Lani se je bogastvo svetovnih milijarderjev povečalo za 12 odstotkov oziroma za 2,5 milijardi dolarjev dnevno, medtem ko se je premoženje najrevnejši polovici ali 3,8 milijardi Zemljanov zmanjšalo za kar 11 odstotkov. Danes je v svetu kar 2208 milijarderjev, kar pomeni skoraj še enkrat več kot ob začetku finančne krize pred desetimi leti. 26 najbogatejših ljudi na svetu ima skupaj 1400 milijard dolarjev premoženja, kar je enako premoženju najrevnejše polovice Zemljanov.

To so le najbolj izpostavljeni podatki najnovejšega poročila Public Good or Private Wealth (Javno dobro ali zasebno bogastvo) človekoljubne organizacije Oxfam International.

Ženske s prijateljicami so bolj zdrave in samozavestne!

V študiji univerze v Oxfordu, ki jo je vodil psiholog Robin Dunbar, so ugotavljali, kaj pozitivno vpliva na zdravje in srečo žensk. Ob zaključku študije je Dunbar ugotovil, da zdravje in blagostanje ženk občutno naraste, če se vsaj dvakrat na teden družijo s prijateljicami, piše portal Miss7.

Sklep akcije Moj zdravnik 2019
KDO SO NAJBOLJ CENJENI ZDRAVNIKI LETA?

V organizaciji revije Viva se je na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana s slavnostno podelitvijo priznanj iztekla že 23. akcija Moj zdravnik. V njej so se bralke in bralci s svojim izborom zahvalili prek 2.500 zdravnikom, ki pri svojem delu poleg strokovnosti izkazujejo tudi predanost, iskrenost in toplino.

Častni gost in govorec na prireditvi je bil predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Marjan Šarec.

Odnosi med zdravniki, pacienti in njihovimi bližnjimi so tisti ključni element, ki osmišlja naziv moj zdravnik. Na prireditvi vsako leto počastimo zdravnice in zdravnike, ki so po mnenju bolnikov iz vse Slovenije najbolj pozorni, razumevajoči in sočutni do njih. V dobrih dveh desetletjih je več kot 300.000 bolnikov povedalo, da globoko cenijo človeško toplino v zdravnikovi ambulanti.

Dotik pride pred pogledom, pred govorom. Je prvi in zadnji jezik ter vedno pove resnico,« pravi znana kanadska pisateljica in pesnica, med drugim tudi avtorica romana Deklina zgodba, Margaret Atwood. Dotik je evolucijsko najstarejše čutilo, drug drugega pa se lahko prijetno dotikamo na tisoče načinov. 

Dotik je čut bližine, zaupnosti, sprejemanja in ljubezni ter blagodejno vpliva na naše psihofizično počutje, poudarja psihoterapevtka Mateja Švetak. Vendar pa ga je v zahodni sodobni družbi preglasil vid, ob tem pa ga pred izzive postavlja še digitalna doba.
»Dotik je na neki način naš prvi stik s svetom in prek tega tudi oblikujemo občutek, ali je svet varen in ali je tam nekdo, ki nas sprejema. V otroštvu je zelo pomembno, koliko je dotikov, kako so ti pristni, kako nežni, podporni in spodbudni za otroka,« pojasnjuje sogovornica Mateja Švetak. Omeni tudi Evo Reich, ki je razvila terapijo Gentle Bioenergetics, imenovano tudi »masaža metulja«, pri kateri z zelo nežnimi dotiki vzpostavljamo stik otroka z drugo osebo.

Upadanje kognitivnih sposobnosti ni nekaj, kar nas čaka šele na koncu življenjske poti. Tudi vse več ljudi v delovni dobi ugotavlja, da njihovi možgani niso več tako zanesljivi kot nekoč. O tem, da utegnejo možgani zaškripati že pri otrocih, se lahko prepričamo vsakič, ko jim pomagamo pri domačih nalogah.

Vse, kar boste v tej številki brali o poti do izboljšanja stanja reproduktivnih organov, lahko uporabite tudi za krepitev možganov. Presenečeni? Ko gre za snovi, ki jih potrebujejo za svoje delovanje, imajo sive celice in rodila zelo podobne zahteve, zato hrana, ki je blagodejna »zgoraj«, pomaga tudi »spodaj« – in nasprotno.

Vabimo vas na predavanje z izkustveno delavnico

OBVLADAJMO STRES

SODOBNI PRISTOPI IN STRATEGIJE PRI SPOPRIJEMANJU S STRESOM

• meritev in informativno klinično oceno na biofeedbeck napravi,
• seznanitev z različnimi tehnikami sproščanja,
• praktične vaje možganske telovadbe, čuječnosti, asertivne komunikacije, terapevtskega dihanja in sprostitvenih tehnik.

Pripravite kožo na sonce že sedaj…
… in pravočasno preprečite alergije na sonce!

Preden se odločite, ali boste kupili kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem SPF 15, 30 ali 45, pazljivo preberite članek in dobro premislite, ali boste svojo kožo zopet »prepojili » z različnih kemičnih snovi, ki so v sredstvih za sončenje prisotni v neprimerno večjih količinah kot v komercialni kozmetiki. ‘Naravne’ bio kreme s certifikatom pa vsebujejo samo koži prijazne sestavine.

Preobčutljivost na sonce je lahko odziv na premočne pripravke v nenaravnih kremah za sončenje ter odziv telesa na preveč “strupov” v koži in telesu oz. na zakisanost organizma. Proces čiščenja, razstrupljanja telesa poteka namreč tudi skoz kožo, sonce in morska voda, pa ta proces še dodatno vzpodbudita.

Si želite razširiti obzorje o tem, kaj so konopljine kapljice, za kaj se uporabljajo in kakšni so njihovi stranski učinki? Matej iz bloga Konoplja Zdravi z nami deli svoje znanje, ki ga je pridobil pri raziskovanju konoplje in njenih pozitivnih učinkovin, kar opisuje tudi na svoji spletni strani.

Kaj so konopljine kapljice?

Zanje najdemo več različnih izrazov. Najpogosteje jim pravijo CBD kapljice, drugi rajši uporabljajo izraz CBD olje, spet drugi pa jim pravijo kar konopljine kapljice. Ne smemo pa jih zamešati s konopljinim olje – ta izraz je rezerviran za jedilno olje iz konoplje. Odlikuje jih enostavno uživanje (kapnemo si jih pod jezik), razmeroma hitro učinkovanje (delno takoj, deloma pa v roku ene ure) ter precej dolgo trajanje učinkov (4-6 ur). Če se želite naučiti CBD kapljice tudi pravilno uporabljati in odmerjati, pa ste vabljeni k branju vodiča na mojem blogu s klikom na zgornjo povezavo.
Sedaj pa si poglejmo zakaj se uporabljajo.

V začetku po vsem sodeč ni bilo ničesar. Ženske so prosto hodile in krvavele in nihče se okoli tega ni kaj posebej vznemirjal. Ženska je med menstruacijo veljala za posebej močno in sveto, z izraženimi močmi videnja in zdravilstva.
Plinij starejši je pisal, da ženska, ki med menstrualno krvavitvijo odkrije svoje telo, lahko prežene nevihte in ujme. Če gola stopi na polje, bodo gosenice, črvi in ličinke zbežali z žita.

Iz papirusa in volne
Prva higienska sredstva so bila bližje tamponom kot vložkom. Egipčanke so izdelovale tampone iz zmehčanega papirusa, Rimljanke tampone in vložke iz mehke ovčje volne, antične Grkinje so navijale trakove blaga okoli koščka lesa. V zahodnih civilizacijah menstruacija prvič postane tabu v židovski kulturi, ki je v starem veku zapovedala ženski, da mora biti med krvavenjem fizično ločena od moškega. S prihodom krščanstva se stvari niso veliko spremenile. Med menstruacijo je ženska veljala za nečisto in številni obredi so ji bili prepovedani.

Piše: Miran Komel v novih Misterijih, www.misteriji.si

Pojav žitnih krogov pri nas kaže poseben vzorec, sporočilo
V uredništvo smo prejeli pismo bralca, ki je ob fotografiranju z vrha istrskega Motovuna slučajno posnel dva žitna kroga. Njuno pristnost je potrdil strokovnjak za svetlobne pojave Miran Komel, ki je ob tem podal svoje razmišljanje o pojavu žitnih krogov v Sloveniji.

Leta 2008 sem začel z večjim zanimanjem spremljati pojav žitnih krogov po svetu in v Sloveniji. Zanimivo je, da pojav žitnih krogov v Sloveniji izkazuje nek vzorec, morda tudi sporočilo. Prvi dokumentirani žitni krog se je pojavil v Pečarovcih pri Murski Soboti leta 2000.

Ko slišimo besede, kot so oksidacija, oksidativni stres in prosti radikali, večinoma ne vemo, za kaj natanko gre – vemo le, da so »nepridipravi«.

Antioksidanti so v tej igri »dobri fantje«, četudi nam ni jasno, kaj pravzaprav počnejo. Kdo oziroma kaj je torej kisik? Brez njega ne moremo, na drugi strani pa prav kisikovi atomi sprožajo oksidacijo. Kot vidite, ni vse črno-belo. Zato namesto v kategorijah »dobri« in »slabi« raje razmišljajmo o ravnovesju, ki je potrebno, da v telesu vse deluje brezhibno.

Včasih dobim zanimivo vprašanje: Kaj bi moral občutiti, ko meditiram? Prvo, kar me zmoti, je beseda »moram«. Sporoča neko pričakovanje, kar v meditaciji ne obstaja. Pa vendar to vprašanje ni tako zelo nenavadno, saj smo se z njim malodane ukvarjali vsi, ki smo se srečali z meditacijo.

V bistvu je odgovor zelo preprost, saj meditacija ni drugega kot stanje brez misli, direktna povezava z našim Izvorom, ampak kako te občutke opisati nekomu, ki se s tem srečuje prvič. In ker je meditacija med drugim tudi trening, to pomeni, da tega stanja po vsej verjetnosti ne bomo dosegli že takoj na začetku, kot mišična masa ne nastane po eni uri v fitnes centru. Zamislite si, da pridete v fitnes zato, ker ste slišali, da je to dobro, nihče pa vam ne pove, zakaj. Tako jez meditacijo. Pridete recimo na jogo, ker ste slišali, da je koristno, ne veste pa, kaj se tam dogaja z vami. Začne se uvodno sproščanje, usmerjenost k dihanju, vi pa sploh ne veste, kaj »se greste«.

Angelsko delovanje
Vsak človek ima svojega angela. Človek, ki ni jasnoviden, pa ga vendarle lahko zaznava. Ne sicer jasno, temveč s tenkočutno pozornostjo. Ozre se na primer v pretekle dogodke, ki so ga doleteli. Opazuje, kako je prišlo do njih, kako se je odločal in kakšni motivi so ga spodbujali k temu. Posebno pozornost posveti temu, kar ga je pripeljalo do odločitve ne le v svoje dobro, temveč tudi v dobro svojega okolja.

Preveri tudi tisto, kar ga je od tega odvračalo. Zave se, da se vsega tega spominja zato, ker bedi nad tem zavest. Ta zavest ni povsem budna, lahko pa to postane. V tej zavesti prepozna angela, ki čaka, da ga podpre v pravih odločitvah. Opazi, da v takšnih primerih začnejo pritekati vanj notranje sile.

… je naslov knjige pri nas neznanega francoskega seksologa Christopha Marxa, ki je konec leta izšla tudi v slovenskem prevodu. Kaj sploh je libido, ta skrivnostna sila? Želja po seksualni izkušnji? Spolno poželenje? Kako bi ga opredelili? Pogovarjali smo se z dr. Gabrijelo Simetinger in dr. Ireno Rahne Otorepec.

Ginekologinja in specialistka spolne medicine dr. Gabrijela Simetinger pojasni, da »gre za različne, čeprav med seboj tesno povezane pojme, ki jih je potrebno definirati. Izraz libido se v spolni medicini uporablja redko, če pa že, označuje željo po spolnosti (angleško sexual desire), ki je pri nekaterih ljudeh izražena močneje, pri drugih šibkeje. Odvisna je od vrste dejavnikov, tako bioloških in psiholoških, medosebnih, motivacijskih, družbeno- kulturoloških ter antropoloških. Zlasti zadnji imajo izrazito vrednostni značaj - so norme, zahteve, pričakovanja ...

Kaj imata skupnega konoplja in evtanazija? O obeh že desetletja poslušamo ene in iste laži. Sta redka pojava, glede katerih je verovanje strokovnjakov identično verovanju cerkvenjakov in drugih nazadnjakov. Ne z eno ne z drugo se zdravniki nočejo ukvarjati. Razlika je le, da je glede konoplje premalo tistih pravih raziskav, glede evtanazije pa je bržčas greh že govoriti o raziskavah.

Seveda je glede konoplje premalo pravih raziskav. Prave raziskave zdravil so drage. Privošči si jih lahko samo farmacija – ki je tudi poskrbela za njihovo visokocenovno 'dostopnost', da si jih lahko privošči samo ona. Farmacija pa raziskuje predvsem tista zdravila, od katerih lahko, potem ko so raziskana, pričakuje dobiček.