Viri energije z nizkimi izpusti ali brez izpustov ogljikovega dioksida bi do leta 2050 zlahka pokrili vse svetovne potrebe po energiji, ugotavlja poročilo danskega laboratorija Risoe, ki se ukvarja s trajnostno energijo. Pravi izziv pri vzpostavljanju globalnega sistema, ki bo uporabljal le trajnostno energijo, bo, kako potencial za pridobivanje trajnostne energije uporabiti v praksi s kar najboljšim gospodarskim izkoristkom.

Poročilo laboratorija Risoe navaja več tehnologij za pridobivanje energije iz virov z nizkimi izpusti ali brez njih. Poročilo prav tako ugotavlja, da bodo te tehnologije v prihodnjih desetletjih postale tržno zanimive. Po drugi strani opozarja, da do svetovne preskrbe z energijo iz nizkoogljičnih virov ni mogoče priti po najcenejši poti, z uporabo tehnologije, ki jo že poznamo.

V pričujočem interaktivnem priročniku smo zbrali nekaj osnovnih napotkov in nasvetov za okolju prijaznejše ravnanje – na delovnem mestu in doma. Marsikdo poreče: »Moje ‘ekološko’ ravnanje je kaplja v morju vsakodnevnega onesnaževanja – in zato nepotrebno.« Pa je res tako?

Za pozitivne spremembe je pomembno odgovorno in zavestno ravnanje prav vsakega. Šteje vsaka kapljica prihranjene vode, vsaka neprižgana žarnica, vsak prihranjen list papirja, vsak gram proizvedenega CO2, vsak v zbiralnik prave barve odvržen odpadek.

Že čisto majhna sprememba naših navad oz. razvad bo imela velik pozitiven učinek na okolje.

Evropska komisija je pretekli teden razgrnila vizijo reforme skupne kmetijske politike (CAP) po letu 2013, s katero naj bi evropsko kmetijstvo postalo bolj dinamično, konkurenčno, trajnostno in učinkovito.

V dokumentu komisija zahteva, naj bodo izplačila subvencij (zdaj jih je letno za 40 milijard evrov) povezana tudi z izpolnjevanjem okoljskih ciljev. "Evropsko kmetijstvo ne sme biti le ekonomsko konkurenčno, mora biti tudi okoljsko konkurenčno," je prepričan evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos.

Mesta so zažarela v soju novoletnih luči, prireditve na prostem se razvrščajo ena za drugo. V občudovanju prijetne svetlobe na novoletnih dreveščkih smo se v društvu Planet Zemlja malce pozanimali, koliko slovenskih občin je stara svetila zamenjalo z varčnejšimi in okolju prijaznejšimi LED svetili, ki v povprečju porabijo okrog 70 % manj električne energije kot stare žarnice in tako občutno manj onesnažujejo okolje.

Vprašalnik smo poslali vsem občinam, nanj pa se jih je odzval približno 15%.

Ena tretjina slovenskih občin, je že večino ali celo vse stare žarnice nadomestila z novimi LED svetili, medtem ko ostale, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, starih svetil še niso zamenjale, a jih vendar v kratkem nameravajo.

Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je predstavil težko pričakovan osnutek direktive, ki bo postavila enotne evropske standarde za odlaganje visoko radiokativnih odpadkov iz elektrarn in raziskovalnih laboratorijev. Standardi, ki jih je pripravila Mednarodna agencija za jedrsko energijo, bodo pravno zavezujoči, države članice pa bodo same lahko izbrale svojo metodo in lokacijo za odlaganje odpadkov.

V štirih letih po sprejetju direktive bodo morale pripraviti nacionalne programe za odlaganje odpadkov s časovnicami. Programi bodo poleg natančnih časovnih določil morali vsebovati podrobne načrte za izgradnjo in upravljanje odlagališč, oceno stroškov in načrt financiranja.

Skupna kmetijska politika zavzema velik kos proračunskega kolača EU. Kako v tem smislu vidite razvoj skupne kmetijske politike v novi finančni perspektivi po letu 2013, tudi glede na to, da se nenehno pojavljajo pritiski po zmanjšanju sredstev za to postavko ali celo po opustitvi subvencioniranja proizvodnje hrane?

Delež proračuna Evropske unije, ki se porabi za kmetijstvo, ni tako pomemben. Tudi sicer se je ta številka v zadnjih letih znižala, pri čemer je proračun ostal na približno enaki ravni.

Bolj pomembno je, da letni proračun za skupno kmetijsko politiko obdržimo na sedanji ravni tudi v obdobju po letu 2013, če želimo kmete pozvati, da začnejo pospešeno naslavljati vprašanja, kot so trajnostna proizvodnja hrane, trajnostna raba naravnih virov ter ohranjanje družbenega in naravnega okolja na podeželju.

Kot državljan Slovenije, se lahko upravičeno vprašujem, kje to živim v kakšni sem to državi, kjer se več ne ve kdo o kom odloča in kdo kaj dela ter kdo je za kaj odgovoren!? Staro pravilo je veljalo tisočletja, da več gospodarjev pri hiši - uniči domačijo!

Pri nas pa še vedno velja komunističen sistem samoupravljanja. Da smo pač vsi enaki in vsi samoupravljamo (vsak le za svoj žep!)

Slovenska odgovorna strokovnost naj se pa le vpraša: Če nam je ta termoelektrarna, ki Sloveniji odda 30% potrebne električne energije potrebna ali pa sploh ni potrebna in če nam ni potrebna, od kje bomo potem tako velik energetski nadomestek sploh lahko dobili?

Zadeva: Prijava, kot stranski udeleženec v postopku izdaje dopolnilnega okoljevarstvenega dovoljenja za novo kurilno napravo (Blok 6) - Termoelektrarna Šoštanj

OBRAZLOŽITEV
V ALPE ADRIA GREEN, mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave, ki deluje v javnem interesu, Skladno z določili 73. clena Zakona o varstvu okolja, prijavljamo kot stranski udeleženec v postopku  izdaje dopolnilnega okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroca onesnaževanje okolja vecjega obsega in spremembe delnega okoljevarstvenega dovoljenja št. 35407-95/2006-30 z dne 16. 4. 2010, ki se nanaša novo kurilno napravo (Blok 6), z vhodno toplotno mocjo 1271 MW, na lokaciji Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, stranki - upravljavcu Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, ki jo zastopa direktor Uroš Rotnik.

Trenutna raven uporabe nanotehnologije ne more bistveno zmanjšati globalnega segrevanja in izrabe naravnih virov, ugotavlja poročilo Friends of the Earth – FoE. Čeprav poročilo priznava potencial nanotehnologije, da bi spremenila vzorce porabe energije, avtorji ugotavljajo, da ta potencial ne odtehta velike količine energije, ki jo potrebujejo za proizvodnjo nanomaterialov.

Za primerjavo: pri izdelavi karbonskih nanovlaken porabijo od 95 do 360-krat toliko energije kot za jeklo. Ob tem poročilo navaja tudi izjave ameriških znanstvenikov, da so karbonske nanocevi morda eden najbolj energetsko intenzivnih materialov. Ob tem je tudi učinkovitost nanomaterialov zelo težko napovedati. Nano sončne elektrarne so denimo 10% manj učinkovite od običajnih iz silicija.

Wi-Fi, brezžično omrežje, ki smo ga vsi tako vzljubili, morda ubija devesa. Natančneje, raziskave neke nizozemske univerze so pokazale, da sevanje iz brezžičnih omrežjih povzroča nepravilnosti pri drevesih.

V nizozemskem mestu Alphen aan den Rijn so raziskavo začeli pred 5 leti, z namenom da bi razumeli anomalije v rasti mestnih dreves. Raziskava na univerzi Wageningen University je pokazala, da 70 odstotkov dreves v urbanih območjih danes, kaže podobne simptome anomalij, kot jih je 5 let nazaj le deset odstotkov.

Razvoj SKP
Začetek SKP sega v 50. leta 20. stoletja, ko je bilo evropsko kmetijstvo po 2. svetovni vojni opustošeno in ni moglo proizvajati dovolj hrane za vse Evropejce. Zato so bili v tem obdobju glavni cilji kmetijske politike večja produktivnost in zagotavljanje stalne preskrbe hrane po dostopnih cenah ter doseganje višje donosnosti kmetijskega sektorja EU s pomočjo subvencij in s sistemom zajamčenih cen.

Ukrepi SKP so se izkazali za učinkovite, saj so Uniji od 80-ih let 20. stoletja zagotovili samooskrbo. SKP je zadnjih 30 let doživljala številne reforme in tako sledila potrebam potrošnikov in izzivom spreminjajočega se sveta. Obdobje v 90-ih sta zaznamovali usmerjenost kmetijske politike v skrb za okolje in trajnostni razvoj ter prek politik razvoja podeželja prestruktiranje kmetij s širitvijo njihovih dejavnosti in izboljšavo trženja kmetijskih proizvodov.

Študija, ki jo je naročila koalicija okoljskih in razvojnih organizacij, kaže, da bodo načrti za povečanje rabe biogoriv v Evropi v naslednjih desetih letih zahtevali novih 69 tisoč kvadratnih kilometrov zemljišč po vsem svetu in prispevali k povečanju pritiska na podnebje.

Poročilo ugotavlja, da bo treba pretvoriti v polja in plantaže območje, ki je dvakrat večje od Belgije, če evropske države ne bodo spremenile načrtov za pridobivanje motornega bencina in dizelskega goriva izrastlin za prehrano do leta 2020. To bo ogrozilo gozdove, naravne ekosisteme in revne skupnosti.

Medtem, ko se okoli spornega projekta TEŠ 6 lomijo politična kopja, okoljske organizacije pozivajo k razpravi o energetski strategiji Slovenije v dveh fazah: najprej naj poteka razprava o scenariju razvoja energetskega sektorja, šele nato pa razprava o Nacionalnem energetskem programu [1] kot celovitem dokumentu.

Le tako se bomo v okviru prenove Nacionalnega energetskega programa lahko odločali med vsemi možnostmi, ki jih imamo na voljo. Okoljske nevladne organizacije pozivajo tudi k odprti razpravi o okoljskih vplivih projekta TEŠ 6, ki so trenutno v luči političnih menjav popolnoma spregledani, imajo pa vpliv na vsakega od nas.

Zadeva: Skladno z določili 73. člena Zakona o varstvu okolja vabimo tudi osebe, ki na območju, na katerem naprava povzroča obremenitve okolja in na podlagi 4. odstavka Zakona o varstvu okolja se Nevladna organizacija Alpe Adria Green, ki deluje v javnem interesu, prijavlja v postopk izdaje Okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega – naprava za odstranjevanje in predelavo živalskih trupov in živalskih odpadkov z zmogljivostjo predelave 26,2 ton na dan stranki - upravljavcu PP Energija, d.o.o., Potrčeva 10, 2250 Ptuj, ki jo po pooblastilu zastopa Brigita Vindiš Zelenko, kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja IPPC dovoljenja.

OBRAZLOŽITEV
Skladno z IPPC Directive 2008/1/EC4 of the European Parliament and of the Council z dne 15. Januarja 2008, ter Zakonom o varstvu okolja RS, si dovolimo uveljavljati pravico sodelovanja kot okoljevarstvena organizacija ter stranka v postopku pri Izdaji soglasja za IPPC dovoljenje za " naprava za odstranjevanje in predelavo živalskih trupov in živalskih odpadkov " v nadaljnjem tekstu Sistem.

Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

Že ločujete odpadke in ali veste, zakaj je to dobro? Kar dve tretjini vseh odloženih odpadkov je mogoče predelati ali znova uporabiti. Najlažje je predelati papir, lepenko in organske snovi, steklo in kovine, najtežje pa plastiko in mešane smeti.

Z ločenim zbiranjem pa zagotovimo tudi, da koristni odpadki končajo v predelovalni industriji in ne na odlagališču in tako varujemo dragoceni odlagališčni prostor, nenazadnje pa ohranjamo tudi naravne vire in varujemo naravo.

Industrijska konoplja je ČUDEŽ narave, katera je bila po krivici prepovedana zaradi interesa kapitala.

http://www.misteriji.net/zadnji-clanki/zakaj-je-marihuana-nelegalna.html

http://www.konopljino-olje.si

Janko

Dnevnik Franza Josefa Lesjaka, Pepija, ekološkega kmetovalca iz Železne Kaplje na avstrijskem Koroškem

15. julij 2010
Opravila na kmetiji so za mano, delovnik pa še zdaleč ni končan. Popoldne se odpeljem k sosedu, kmetu in gostilničarju, kjer me že pričakuje skupina kmetov iz Slovenije. Le-ti so na izletu po Koroški in si želijo ogledati tudi moje posestvo. S pridelavo biopridelkov – pretežno jajc, svinjine, jabolčnega soka, žganja in mošta – se ukvarjam že deset let.

Z gosti iz Slovenije se odpeljemo do moje kmetije, kjer jim pokažem proizvodnjo jajc. Najprej si ogledamo kabine, ki so bile razvite posebej za proizvodnjo biojajc, z dvema notranjima prostoroma, spalnim prostorom, krmilnico in prostorom za pitje. Obiskovalce, ki z zanimanjem opazujejo kmetijo, povabim tudi v prostor za razvrščanje jajc.

V soboto, 27. novembra 2010, obeležujemo svetovni Dan brez nakupov (Buy nothing day) [1]. Ta dan je  priložnost za izstop iz današnjega potrošniškega kolesja, ki se vrti vse hitreje in za seboj pušča praznino - tako v okolju, kot tudi v nas samih. Trenutno nas 20 % svetovnega prebivalstva, ki živimo v t.i. razvitem svetu, izkorišča 80 % svetovnih naravnih virov, večinsko pa smo odgovorni tudi za uničenje skupnega podnebnega sistema [2]. 

Potrošnja, ki je v porastu, predstavlja enega od glavnih vzrokov za današnje okoljske, družbene in ekonomske probleme, kljub temu pa politični voditelji vidijo v njej enega glavnih izhodov iz krize. V Focus društvu za sonaraven razvoj opozarjajo, da je lahko ena od daljnoročnih rešitev večplastne krize sprememba koncepta potrošništva preko spremembe družbenih vrednot.

Rabimo PROSTOVOLJCE pri VREČKA NA VREČKO!!! Še ta teden!

Projekt Vrečka na vrečko, ki v Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov (20. - 28. november) poteka v Ljubljani, je presegel pričakovanja in organizatorji prosijo vse prostovoljce, da pridejo pomagat!

Projekt Vrečka na vrečko, ki ga organizirata društvo Ekologi brez meja in Eco Vitae, ter umetniki Lukatarina, The Miha Artnak in Nataša Zuljan, je presegel pričakovanja organizatorjev, zato pozivajo vse, ki imate čas, bi se radi zabavali in naredili nekaj dobrega za okolje, da pridete pomagat.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

VRNITE SE V KUHINJO – S STILOM
Sodobna uspešna zaposlena ženska se vrača v kuhinjo in k skrbi za gospodinjstvo, le da sta varčevanje in vnovična uporaba, kot so ju poznale naše babice, zdaj del trenda zdravega in ekološkega.

Za to je zaslužna Sophie Uliano, britanska inštruktorica joge, ki je postala s svojimi knjigami Čudovito zeleno, Čudovito zelena prehrana in Naredite to čudovito prava gurujka zdravega in eko življenjskega sloga med hollywoodskimi zvezdniki, ki jim svetuje, kako naj bodo zdravi in čudovitega videza – na okolju prijaznejši način.

Dr. Amy Fitzgerald iz Ameriškega sociološkega združenja in Univerze Windsor je v raziskavi ugotovila, da je v skupnostih, na ozemlju katerih so klavnice, višja stopnja nasilnega kriminala v primerjavi s področji brez klavnic. Obstaja tudi raziskava, ki potrjuje, da je pri mladih, ki jih vzgajajo nespoštljivo do živali, veliko večja verjetnost, da postanejo nasilni v dobi odraslosti.

Za časopis The Windsor Star je Fitzgeraldova izjavila: »Mislim, da se znotraj klavnic dogaja nekaj posebnega, s čemer bi lahko pojasnili porast kriminala blizu večjih klavnic.« Svojo raziskavo je skupaj s profesorjema Lindo Kalof in Thomasom Dietzom iz Univerze Michigan objavila v akademskem časopisu Organization & Environment. Ugotovili so rahlo povečan porast aretacij ob odprtju klavnic, ki imajo povprečno 175 zaposlenih. Toda stopnja aretacij se je več kot podvojila pri največjih klavnicah, ki imajo več kot sedem tisoč zaposlenih.

Povprečen izpust ogljikovega dioksida iz novega avtomobila, prodanega na evropskem trgu, je bil lani za pet odstotkov manjši kot leto prej. To je največji letni padec, odkar merijo avtomobilske izpuste, je objavila evropska komisarka za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard.

Evropska unija si je za cilj zastavila, da bo do leta 2015 izpuste iz novih avtomobilov zmanjšala na 130 gramov na kilometer. "Zadnji podatki kažejo, da je avtomobilska industrija sposobna doseči ta cilj, nekatere največje tovarne bodo to najverjetneje lahko storile že precej pred rokom," je optimistična Hedegaardova.

Piše: Vesna V. Godina v novi Vivi www.viva.si

STORITI JE DOVOLJENO VSE, KAR KORISTI KAPITALU

Ekonomija in varstvo okolja se srečujeta kot avtomobil z drevesom.
Loesje

Seveda se vsi strinjamo s skorajda vsem, kar povedo okoljevarstveniki. In jih tudi podpiramo pri skorajda vseh zahtevah, ki jih postavljajo. In pri vsem, za kar se zavzemajo. To strinjanje in podpora sta tolikšna, da ni jasno, zakaj se, ko gre za uresničitev teh ciljev in zahtev, ne zgodi nič. Kajti v resnici se dogaja prav to: ne zgodi se prav nič.