Rožnati oktober: Vzemimo si čas zase - tudi za svoje dojke
Kolikokrat na dan poskrbimo za vse druge, nase pa pozabimo?
Za družino, partnerja, otroke, starše, službo, dom in vse tiste majhne stvari, ki jih je treba urediti. Za svoje zdravje pa si pogosto rečemo: »Bom kasneje, zdajle nimam časa.«
Potem pride naslednji mesec. In še naslednji.
Rožnati oktober je zato lahko prijazen opomnik, da se za trenutek ustavimo. Da si vzamemo čas zase. Da prisluhnemo svojemu telesu in da tudi svojim dojkam namenimo pozornost, ki si jo zaslužijo.
Kako dobro poznate svoje dojke?
Svoje telo najbolje poznamo same. Prav zato je redno opazovanje in samopregledovanje dojk eden preprostih načinov skrbi za svoje zdravje.
Ne gre za to, da bi same postavljale diagnoze, temveč da svoje dojke zares poznamo - kako običajno izgledajo, kakšne so na otip in kaj je za nas »normalno«. Ko jih dobro poznamo, lažje opazimo tudi spremembe.
Bodimo pozorne predvsem na novo zatrdlino ali zadebelitev, spremembo kože ali bradavice, spremembo oblike ali velikosti dojke, nenavaden izcedek iz bradavice ali drugo spremembo, ki za nas ni običajna.
Marsikatera ženska ob takšni spremembi najprej pomisli na najhujše. Pa vendar veliko sprememb v dojkah ni povezanih z rakom. Pomembno pa je, da ob novi ali neobičajni spremembi ne odlašamo, temveč se posvetujemo z zdravnikom, ki bo presodil, ali so potrebne nadaljnje preiskave.
Naj samopregledovanje dojk postane naša mesečna rutina. Vsak mesec jim namenimo nekaj minut, jih opazujmo in pretipajmo. Če imamo menstruacijo, je primeren čas nekaj dni po njenem koncu, ko so dojke običajno manj napete in občutljive. Po menopavzi si lahko izberemo poljuben dan v mesecu.
Samopregledovanje ni namenjeno postavljanju diagnoz, temveč predvsem temu, da poznamo svoje telo in pravočasno opazimo morebitne spremembe.
Na spletu je na voljo veliko uporabnih informacij o pravilnem samopregledovanju dojk. Zelo nazoren je tudi video britanskega javnega zdravstvenega sistema NHS, ki na preprost način pokaže, kako pregledati dojke in na katere spremembe moramo biti pozorne.
Termometrija dojk - merjenje temperaturnih vzorcev
Termometrija je širok pojem, ki zajema različne tehnologije za merjenje oziroma ocenjevanje temperaturnih vzorcev v telesu. Pri merjenju temperature dojk se lahko uporabljajo različni pristopi:
- Infrardeča termometrija zaznava toplotno sevanje na površini telesa in s tem omogoča merjenje površinske temperature kože dojk. Temperaturna porazdelitev kože je odvisna od številnih fizioloških procesov, med drugim od lokalne prekrvavitve, presnovne aktivnosti in uravnavanja telesne temperature.
- Pasivna mikrovalovna radiotermometrija omogoča sočasno merjenje površinske in globinske temperature dojk. Površinska temperatura se meri na koži, globinska pa se določa na podlagi zaznavanja naravnega mikrovalovnega sevanja tkiv. Temperaturni podatki se pridobivajo na več standardiziranih merilnih točkah obeh dojk. Z meritvijo pridobimo posamezne temperaturne vrednosti na površini in v globini dojk, iz katerih nastane temperaturna slika oziroma vzorec temperaturne porazdelitve, ki ga lahko primerjamo med obema dojkama in spremljamo skozi čas.
Na rezultate posamezne meritve lahko vplivajo različni zunanji in fiziološki dejavniki, zato so za ustrezno razumevanje temperaturnih podatkov pomembni standardizirani pogoji merjenja in primerljivost rezultatov.
Kaj nam povedo temperaturni vzorci dojk?
Temperaturna porazdelitev v dojkah je povezana z različnimi fiziološkimi procesi, kot so prekrvavitev, presnovna aktivnost in hormonske spremembe.
Mikrovalovna radiotermometrija omogoča vpogled v površinske in globinske temperaturne značilnosti dojk, njihovo primerjavo med obema dojkama ter spremljanje sprememb skozi čas.
Temperaturna odstopanja sama po sebi ne pomenijo bolezni, prav tako običajen temperaturni vzorec ne izključuje bolezenskih sprememb. Metoda ni namenjena samostojnemu ugotavljanju ali izključevanju raka dojke in ne nadomešča medicinsko indiciranih diagnostičnih ali priporočenih presejalnih preiskav.
Kako poteka obisk?
Za obisk si vzamemo približno 40 minut. Začnemo s pogovorom, v katerem se posvetimo ženski, njenim morebitnim opažanjem in okoliščinam, ki lahko vplivajo na temperaturo dojk.
Sledi merjenje površinske in globinske temperature dojk s specializiranim visoko občutljivim tipalom - sondo, ki deluje zgolj kot sprejemnik, zato je meritev popolnoma neboleča in brez sevanja. Traja približno 20 minut in poteka na standardiziranih točkah obeh dojk.
Posebno pozornost namenjamo tudi ozaveščanju o pomenu samopregledovanja. Ženskam, ki to želijo, praktično pokažemo, kako pravilno pregledati svoje dojke, na kaj naj bodo pozorne in kako lahko samopregledovanje postane del njihove redne skrbi zase.
Želimo si, da ženska ob obisku dobi vpogled v temperaturne značilnosti svojih dojk, hkrati pa pridobi uporabno znanje in več samozavesti pri njihovem rednem samopregledovanju.
Kaj pravi znanost?
Raziskovanje temperaturnih vzorcev dojk ni novo področje. Razvoj sodobnih merilnih tehnologij, digitalne obdelave podatkov in računalniških analiz pa odpira nove možnosti za njihovo proučevanje. Med raziskovanimi pristopi je tudi pasivna mikrovalovna radiotermometrija, pri kateri raziskovalci proučujejo povezave med temperaturnimi značilnostmi tkiv in različnimi fiziološkimi ter bolezenskimi procesi.
V ameriški znanstveni reviji Diagnostics je bila leta 2023 objavljena raziskava, v katero je bilo vključenih 230 žensk. Raziskovalci so spremljali temperaturne značilnosti dojk z mikrovalovno radiotermometrijo ter proučevali njihove povezave z ugotovitvami drugih preiskav in določenimi molekularnimi označevalci, imenovanimi mikroRNA. Raziskava je prispevala nova spoznanja o možnostih proučevanja temperaturnih vzorcev dojk in njihovih povezav z drugimi podatki. Avtorji so izpostavili tudi možnosti nadaljnjega razvoja in raziskovanja te tehnologije.
Raziskovalno zanimanje za temperaturne značilnosti dojk se kaže tudi na evropski ravni. V okviru programa Horizon Europe se je leta 2023 začel projekt ThermoBreast, v katerem je sodeloval mednarodni konzorcij, med drugim tudi UKC Maribor. Projekt je proučeval uporabo dinamičnega infrardečega termičnega slikanja in umetne inteligence pri analizi temperaturnih vzorcev dojk, zaključil pa se je septembra 2024.
Različne tehnologije in njihove možnosti uporabe tako ostajajo predmet nadaljnjega znanstvenega raziskovanja.
Ženske pogosto opazimo vse - razen sebe
Opazimo, da je otrok utrujen.
Opazimo, da partner ni dobro.
Opazimo spremembo pri starših.
Opazimo vse, kar se dogaja okoli nas.
Toda kdaj smo nazadnje zares pogledale sebe?
Rožnati oktober nas spomni, da nam ni treba čakati na težavo, da začnemo skrbeti zase.
Preventiva je skrb zase
Nekaj minut za samopregledovanje. Čas, ki ga namenimo svojemu telesu in zdravju.
Pozornost namenimo sebi, še posebej, ko opazimo spremembo. In odločitev, da bomo svoje zdravje postavile nekoliko višje na seznam svojih prioritet.
Morda je prav to najpomembnejše sporočilo letošnjega rožnatega oktobra.
Ni treba, da naredimo vse naenkrat.
Začnimo z majhnim korakom.
Poglejmo. Potipajmo. Prisluhnimo. Preverimo.
Avtorica članka je Andreja Rajh, ing. radiologije, ki izvaja delavnice za zdrave dojke in meritve mikrovalovne radiotermometrije že več kot 25 let
www.feminova.si
Viri
- NHS. How to check your breasts or chest. https://www.nhs.uk/tests-and-treatments/how-to-check-your-breasts-or-chest/
- Fisher L. in sodelavci (2023). Passive Microwave Radiometry and microRNA Detection for Breast Cancer Diagnostics. Diagnostics, 13(1), 118. https://doi.org/10.3390/diagnostics13010118
- Evropska komisija, CORDIS. ThermoBreast - Horizon Europe, projekt 101096329. https://cordis.europa.eu/project/id/101096329
[
][
]
NE ZAMUDITE
