V deželi onkraj tančice živi vrtnar, ki zna vzgojiti prav vsako cvetlico, iz katerih cvetov se vijejo vonji prav posebne vrste.

Vse želje, ki jih je človek kdajkoli imel, je izpolnil on, a kljub temu ga človeško oko ni še nikoli videlo. Noč in dan so njegove neutrudne roke skrbele za najlepši kraj na svetu. Mnoge stvari, ki jih je človek kdaj pozabil narediti, je tiho in brez besede opravil on. In vse je bilo v redu ...

Kljub želji, da bi ljudje spoznali mojstra, jim to kljub mnogim naporom še nikoli ni uspelo. Celo več. Bili so mnogi, ki so vrtnarjeve zasluge začeli pripisovati sebi.

In tudi to željo jim je on izpolnil ...

Čeprav je bil vrtnar zelo star, je bil gibčen in uren, kot malo kdo. Z leti življenja so si ljudje prisvojili mnoge stvari, a pred usodo časa jim ni uspelo ubežati.

In prišel je čas, ko je njihova moč začela veneti ...

Ob koncu jih je vrtnar tiho in brez besede pospremil na njihovi zadnji poti. Prišli so drugi in zgodba se je nadaljevala tam, kjer se je prejšnja končala ...

Nekega dne pa je majhen deček spoznal, da vendarle ni vse tako kot govore ljudje. Zaslutil je, da navzlic delu, ki ga sam opravlja, v resnici ni on tisti, ki uresničuje vse stvari ...

Zaželel si je spoznati nevidnega, nikoli razodetega vrtnarja, o katerem so nekateri govorili. Začel je opuščati vsako prisvajanje zaslug sebi in dan na dan klical vrtnarja, da bi se mu oglasil.

A odgovor ni prišel ...

In nekega dne, ko se je umaknilo vso njegovo prizadevanje, so se odprla skrivnostna vrata, ki jih prej še nikoli ni opazil.

Pokazal se je cvetlični vrt in v njegovi sredini se je razprla zlata vrtnica ...

Brez besede je deček zvedel vse ...

Sedaj je spoznal, kar ni še nihče pred njim.

Čeprav je pozabil nase, je prejel novo ime, ki ga razen njega, ne bo nikoli nihče izvedel.

Svetleča veriga bratstva Življenja se je povečala za en členek ...

Danilo Ogrinc