Neke izredno hude zime so v majhnem arktičnem naselju zaradi lakote umrli vsi prebivalci. Preživela sta samo eskimska mati in njen otrok. Mati je namreč začela mrzlično iskati, kako bi dobila hrano za preživetje. Po naključju je našla majhen trnek. Imela je preprost trnek, ni pa imela vabe, pa tudi upanja, da bi dobila vabo, ni bilo. 

Brez odlašanja je vzela nož in si na stegnu odrezala košček mesa, ki ga je uporabila kot vabo, s katero je ujela ribo. Hčerko in sebe je preživila tako, da je ohranila košček ribe za vabo. Vse do pomladi, ko je šla iz naselja in poiskala druge ljudi, sta preživeli samo ob ribah.

Ni naključje, da je edini odrasel človek, ki je preživel, bila mati. Pri življenju jo je ohranila skrb za preživetje otroka. 

Mati se zlepa ne preda. Ljubezen je najmočnejša sila na svetu. Imeti ljubezen pomeni imeti moč, ki je neuničljiva. Zaradi ljubezni ljudje zmorejo narediti neverjetne stvari. To lahko še posebej opazimo pri materah. 

Kanaanska žena v evangeliju je tudi za nas vzor vztrajnosti, poguma in ljubezni. Je pa tudi vzor vere, saj ji Jezus reče: 
"Žena, velika je tvoja vera. Zgodi naj se ti, kakor želiš!" (Mt 15,18 ). 

Žena je vzor trdne vere. Imeti trdno vero pa ni preprosto. Včasih nam, ki verujemo, reče kakšen neverni: 
"Lahko tebi, ker veruješ!" 

Pa ni tako preprosto. Verovati ne pomeni imeti lažje življenje. Zagotovo pa velja: ker imamo vero, se ne predamo, ampak vztrajamo. Velikokrat v življenju vztrajamo prav zaradi vere.

Božo Rustja
Vir: http://rkcsiverainluc.mojforum.si