Ves je zelen,
po krvi zeleno razporejen,
z zelenim perjem vzleta v veter
med liste nekdaj zelene, v eter.
Leti, ves zeleno zaripel in sopiha,
ima zeleni rep, ki mu med nogami niha.
V srčnici je ozelenel zeleni plen,
ki zelenje svoje ponuja vsem.
Je zelena plezalka po kosteh,
zapoznelo zelen na vseh ravneh.
Zelen v zeleno je položen,
v zeleno zarivanje premeščen.
Je zeleno razsločen,
kjer ni treba vzbočen.
Od vznožja gor, zelen v glavo,
a ni zeljna glava, ne drevo.

Je zeleno zaobljen,
z zelenim ves obrobljen.
A ni zimzelena krošnja,
niti trava, zadnja košnja.
Kima zeleno z zeleno gručo,
a je sadež s sadeži z zeleno bučo.
Gleda z zelenimi očmi,
na zelena polja mu pogled hiti.
Ves je zelenkasto zelen,
kako nerešljivo je zelen!