Pojasnilo za preprečevanje nadaljnjih napačnih interpretacij analize o zelenih delovnih mestih

Zasledili smo članek Enajst milijard evrov za 100.000 zaposlitev, ki je bil 21. junija 2014 objavljen na spletni strani Dnevnika (tukaj). V članku novinar Igor Dernovšek povzema napovedi vlade, strank, združenj in organizacij o potencialih novih delovnih mest v Sloveniji.

Preberemo lahko tudi naslednji stavek: »Kot da to ne bi bilo že dovolj, se je oglasila še nevladna organizacija Umanotera in ugotovila, da lahko v prihodnjih šestih letih ustvarimo celo 250.000 zelenih delovnih mest,« ki pa je napačno povzet iz analize Zelena delovna mesta: stanje, potenciali, dobre prakse. Napačno interpretacijo analize smo zasledili tudi v predvolilnih debatah, zato v izogib nadaljnjemu širjenju te informacije objavljamo kratko pojasnilo.

Umanotera je v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta pripravila analizo Zelena delovna mesta: stanje, potenciali, dobre prakse. Analiza se osredotoča na prednostna področja (ekološko kmetijstvo, učinkovita raba naravnih virov,gozdno-lesna veriga, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, povečanjeenergetske učinkovitosti, trajnostni turizem, socialno podjetništvo) in z namenom spodbujanja načrtnega uresničevanja potenciala za ustvarjanje zelenih delovnih mest v Sloveniji odgovarja na vprašanja, ki so bistvena na začetku te poti:kaj so zelena delovna mesta; kaj se v Sloveniji in EU že dogaja na področju njihovega beleženja in spodbujanja; kakšen je njihov potencial; kako bi ta potencial lahko bolje izkoristili.

Izračun stanja in potencialov po posameznih področij so pripravili strokovni sodelavci, temelji pa na raziskavah in konkretnih izračunih. Kot je navedeno v analizi in posebej izpostavljeno v povzetku analize na začetku dokumenta, je ocenjen potencial 250.000 zelenih delovnih mest do leta 2020 na obravnavanih prednostnih področjih. Pri tem velja opozoriti, da so v te ocene vključena tudi ozelenjena obstoječa delovna mesta, kar pomeni, da je potencial novih delovnih mest manjši.

Govorimo torej o 250.000 zelenih delovnih mestih, kar zaobjema tako nova kot ozelenjena delovna mesta.

Uresničevanje potenciala zelenih delovnih mest (novih in ozelenjenih) je pomembno tako zaradi zmanjševanja škodljivih vplivov na okolje kot zaradi povečanja konkurenčnosti gospodarstva, nič manj pa tudi z vidika reševanja perečega problema brezposelnosti v Sloveniji. Vendar pa se vzpostavljanje zelenih delovnih mest ne bo zgodilo samo od sebe. Potrebno bo dobro načrtovanje, namenski politični ukrepi in nenazadnje ambiciozna zelena podjetja.

Bolj podrobno pa v analizi Zelena delovna mesta: stanje, potenciali, dobre prakse.

Umanotera