Repo lahko pripravite kot prilogo k različnim vrstam mesa ali za solate in enolončnice

Kisla repa in zelje sta priljubljena še danes, predvsem v zimskih mesecih.

Pri naših prednikih je bila repa še pogosteje na jedilniku, nato pa je njeno priljubljenost zmanjšala pridelava krompirja. Tudi repo so jedli že v obdobju Grkov in Rimljanov. Spada v skupino kapusnic, čeprav se po videzu in okusu od njih precej razlikuje. Po svetu pridelujejo različne sorte, ki so si po okusu podobne.

Repa ima zelo malo kalorij, in sicer samo 28 kalorij na 100 g, in je vir vitamina C, medtem ko je repno perje bogato z vitamini A, C in K, karotenom in luteinom. Ravno tako vsebuje vitamine skupine B ter minerale kalcij, železo, magnezij in kalij.

Če ne marate njenega ostrega okusa, jo prekuhajte in dodajte smetano, surovo maslo in malo sladkorja ter pripravite pire. Čeprav običajno pripravljamo le podzemni del, je uporabno tudi repno perje, ki ga blanširate, da omilite oster okus. Primerno je za nadeve, ponekod pa iz njega kuhajo enolončnice in pripravljajo solate. Poleg tega je perje tudi bogatejše z vitamini, minerali in antioksidanti.

Repo poberete oktobra oziroma na začetku novembra ter jo naribate in daste kisati tako kot zelje. Uporabljate jo lahko za enolončnice, priloge in solate. V enolončnicah jo lahko kombinirate z drugo zelenjavo, kot so korenje, koleraba in krompir. Kot priloga pa se dobro poda k svinjini, ovčetini, perutnini ali mastnemu mesu. Mlado repo pa lahko pripravite kot solato, tako da jo operete, grobo naribate in začinite s soljo, oljem, kisom ter po želji dodate kislo smetano.

Vir: rtvslo.si