Prejeli smo več novinarskih vprašanj v zvezi s konkretno zadevo, ki je zadnje čase pogosto izpostavljena v medijih. Ker se Varuh človekovih pravic RS (Varuh) do konkretnih zadev ne more opredeljevati, podajamo načelno stališče:

Kaj je v otrokovo največjo korist, v prvi vrsti določata otrokova starša sporazumno. Če starša ne zmoreta doseči sporazuma o otrokovi koristi, je o njej pristojno odločiti sodišče po preučitvi in ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin.

Sodišče mora v vseh postopkih in v vseh fazah postopkov upoštevati otrokovo korist, zato po sprejemu izvršljive sodne odločitve ni dopustno izogibanje njeni izvršitvi, niti s sklicevanjem na otrokovo korist. Izogibanje izvršitvi sodne odločitve je zato v nasprotju z otrokovo koristjo.

Na otrokovo korist se je mogoče sklicevati le ob sočasnem upoštevanju veljavnih predpisov in v njihovem okviru, ne pa tudi mimo teh predpisov.

Neupoštevanje izvršljive sodne odločbe lahko predstavlja tudi kaznivo dejanje, storjeno v škodo otroka. Otrokova korist terja, da pristojni organi nemudoma ukrepajo v skladu s predpisi.

Tako bi v takšnih primerih morala policija brez odlašanja ugotoviti, kje se otrok nahaja, državno tožilstvo pa ugotoviti, ali obstajajo znaki kaznivega ravnanja in storilcu preprečiti morebitne nadaljnje zlorabe otrokovih koristi.