Akcijski načrt do leta 2015 predvideva, da bi se 15 odstotkov kmetij v Sloveniji ukvarjalo z ekopridelavo, a je za zdaj takšnih le tri odstotke. Kje so ovire, saj ponudba trenutno zadovolji le 15 odstotkov povpraševanja, so se prejšnji teden spraševali v oddaji Odmevi na TV Slovenija.

Kot enega izmed vzrokov so kmetje navedli to, da so subvencije za integrirano pridelavo skoraj enake kot tiste za ekološko. Ekološki kmet Janez Turinek je v Odmevih pojasnil, da je integrirana pridelava še vedno kemična pridelava, v okviru katere se sicer manj in nadzorovano škropi in gnoji, a se to vseeno počne s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki pa so do okolja nekoliko bolj prijazna.

Pojasnil je, da se kmetje srečujejo predvsem s težavo začaranega birokratskega kroga, predvsem ko je treba tržiti pridelke. Sam meni, da je kmetom treba dati možnost, da sami zaslužijo kruh. "Mi že lahko ekološko pridelujemo in predelujemo, zalomi pa se pri trženju," je dejal. V Ljubljani imajo težave, ker jih na osrednji tržnici stalno nekam selijo, v Mariboru pa so jih pred kratkim prestavili s prostora, na katerem so deset let prodajali svoje izdelke.

Na vprašanje, zakaj je ekološko pridelano sadje in zelenjava 80, tudi 100 odstotkov dražja, pa je Turinek odgovoril s primerjavo z avtomobili. Pojasnil je, da so na cestah različni avtomobili, cenejši, dražji, ti so praviloma varnejši, pa se nihče ne razburja. Enako je tudi s hrano. Veliki centri so po njegovih besedah povzročili, da pridelovalce stiskajo, konvencionalna in integrirana hrana mora biti čim cenejša, ekološka hrana pa je kakovostnejša, boljša, ima več suhe snovi.

"Če bi videli naše stranke na ekoloških tržnicah, bi videli, da so to čisto običajni ljudje, da to niso neki neumneži, ki bi dražje kupovali, ampak kupijo manj, premišljeno, hrana se ne zavrže, ker je kvalitetna. Če ti nekaj dragoceno kupiš, potem tudi znaš porabiti. Na koncu proračun zato ni nič višji."

Generalni direktor direktorata za kmetijstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Ravnik je priznal, da je bil cilj v akcijskem načrtu najverjetneje nekoliko visoko postavljen. Razloge za majhno število ekoloških kmetov pa je po njegovem mnenju treba iskati predvsem v tem, da je ekološka proizvodnja majhna, razpršena proizvodnja, ki potem ni zanimiva za živilsko-pridelovalno industrijo, saj je ob razdrobljenosti pridelke nemogoče odkupovati.

Dodal je, da bo po letu 2015 integrirana pridelava postala standard, saj bo v celotnem kmetijstvu obvezna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki so zdaj predpisana za integrirano pridelavo. Tudi Ravnik je priznal, da morajo biti ekološki kmetje še posebej podjetni, saj mora sam poiskati končnega potrošnika. Država sicer z nekaterimi mehanizmi spodbuja in daje podpore za različne oblike organiziranja, a končna odločitev o tem, kako do kupca, je v rokah posameznega kmeta, je pojasnil.

Vir: umanotera.org/etc