Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si

Zadnje čase se srečujemo s čedalje številnejšimi boleznimi, ki jim naša znanstveno razvita zdravila niso kos. Kot kaže, patogeni organizmi premorejo več modrosti, kot smo domnevali. Tako ne obstajaniti ena patogena bakterija več, ki še ne bi razvozlala naših antibiotičnih orožij. Le upate lahko, da se ne boste srečali z bakterijami, odpornimi na antibiotike …Lahko pa upate – in to je dobra novica – da boste naleteli na rastlino, ki ji bo kos. 

Če smo si že drznili izgubiti spoštovanje do modrosti narave, nas bodo nemara raznovrstne sodobne bolezni, pred katerimi smo kot civilizacija nemočni, vendarle spametovale.

Ali ste vedeli, da so tedaj, ko odpovedo vsi antibiotiki, še vedno na voljo številne začimbe in zelišča, ki delujejo proti patogenim organizmom? Če v slovenskih bolnišnicah dobite MRSA (žal smo po številu okuženih v svetovnem vrhu), vam lahko pomagajo samo še naravni antibiotiki, kot so propolis, česen, čemaž, hren, melisa …

Kako deluje prva pomoč v naravi?

"Narava vidi, da smo v težavah, zato nam pošilja rastline, ki nam lahko pomagajo." Ta stavek sem pred domala desetimi leti slišala od biodinamikov, vendar priznam, da se mi je takrat zdelo, da pretiravajo. Potem mi nekaj ni dalo miru in začela sem se poglabljati v delovanje rastlin. S knjigo v roki sem pohajala naokrog in presenečeno ugotavljala, da so vse meni neznane rastline, ki so se v tem letu "od nikoder" prikazale na našem vrtu, uporabne prav za bolezen, s katero smo takrat imeli opravka. 

Ko so v naši vasi naredili novo vodovodno traso, sta že v naslednji sezoni povsod, kjer je bila zemlja prekopana, pognalarman in šentjanževka, rastlini, znani po tem, da celita rane. Ker sta obe trdoživi, sem zmotno menila, da bosta tam ostali zavedno. Po dveh letih sta s tega rastišča izginili – očitno sta opravili svojo nalogo in odstopili mesto drugim. Zdaj vem, kje ju moram iskati. Povsod tam, kjer so lani stroji zarili svoje zobe v "kožo" zemlje. To, kar znajo narediti za zemljo, lahko naredijo tudi za nas, če jih le znamo zaprositi. Ni boljših rastlin za obnovo kože ter celjenje notranjih in zunanjih ran. 

Rastline imajo svoje poslanstvo

Dolgo sem menila, da se v zemljo zaseje seme, ki se v določenem trenutku znajde v zraku nad njo. Toda iz leta v leto opažam, da ni tako. Ali ste že opazili, da na vrtu in na njivah vsako leto prevladuje drug "plevel". Da se nekateri "pleveli" pojavljajo le na nekaterih mestih? V naravi je le malo naključij. Ko enkrat dojamete, kako urejeno vse deluje, preprosto ne morete verjeti, da je tolikšna popolnost sploh možna. Če prst začne drseti, bo narava nemudoma angažirala rastline z zelo razvejanimi koreninami, ki jo bodo utrjevale. In nasprotno, če je prst preveč zbita, boste na teh mestih kaj kmalu uzrli rastline, ki imajo kot sablja globoke korenine, to pa zato, ker je njihova naloga prebiti zbito plast in zemlji omogočiti normalno dihanje. Prav zato veliko tovrstnih rastlin najdemo prav ob cestah.

Vsiljivke ali reševalke?

V zadnjem času veliko beremo o invazivnih rastlinah, ki se v Sloveniji hitro razmnožujejo in jih je treba organizirano izkoreniniti. Imamo jih za vsiljivce in nevarnost, ki grozi našim lepim in nežnim kulturnim rastlinam. Na vrhu seznama "obsojenih na izgon" je japonska stebelna dresen (Fallopiajaponica). Kot dokaz o njeni nevarnosti pogosto navajajo, da rastlina raste s hitrostjo od deset do trideset centimetrov na dan, da v višino doseže tri metre, razmnožuje pa se s koreninskimi rizomi in nima naravnih sovražnikov.

Pa je res prišla z namenom, da nas zaduši? Nemara še enkrat več ne znamo prepoznati prijateljice? Ali ste vedeli da ima ta rastlina tolikšno moč razstrupljanja zemlje (čisti svinec, kadmij in cink), da jo v Nemčiji uporabljajo za prekrivanje opuščenih dnevnih kopov rudnikov rjavega premoga? Če si ogledate, kje je je pri nas največ, boste ugotovili, da natanko tam, kjer je onesnaženje največje.

Nemci japonsko stebelno dresen uporabljajo tudi za utrjevanje jezov. Prav med zadnjimi poplavami se je izkazalo, da so jezovi, ki so jih "armirale"te rastline, ostali stabilni in jih voda ni razmočila. 

Poleg tega so mladi poganjki te rastline užitni(sorodnica rabarbare), zato jih na Kitajskem uživajo in celo vlagajo, podobno kot pri nas zelje, le da je to zelje brezplačno! 

Med prebiranje seznama bolezni, pri katerih nam je ta rastlina lahko v veliko pomoč, boste pomislili da gre za seznam najpogostejših bolezni Slovencev. Japonska stebelna dresen namreč deluje protivirusno, učinkovita je v boju proti boreliji in glivicam, sprošča bronhije, redči sluz in pomirja kašelj (tudi pri astmi), niža krvni tlak in raven maščob v krvi, ustavlja krvavitve ter blaži bolečine in vnetja (pri artritisu, revmi in bakterijskih vnetjih).

Za vse, ki so v tej dolgi in vlažni pomladi imeli opravka s klopi, je koristno vedeti, da gre za eno od najpomembnejših zdravilnih rastlin za zdravljenje borelioze. (Več o tem, kako jo uporabimo, si lahko preberete v knjižici Preverjene naravne rešitve s podnaslovom Uživajte v naravi brez strahu pred klopi. Prelistate jo lahko na spletnem naslovuzazdravje.net).

Naj mi po vsem zapisanem nekdo razloži, zakaj bi morali to rastlino sistematično uničevati? Da bi si ustvarili še več težav, ki jih bomo nato odpravljali na dražji način in s tem "krepili gospodarstvo"?

Težki časi zahtevajo trdožive rastline

Trdovraten je največkrat žaljiva beseda, s katero označujemo madeže in rastline, ki jih ne moremo uničiti. Je nemara nastopil čas, da rastlinam "žilavost" priznamo kot prednost – in jih vprašamo, kako jo dosežejo?

Prav to, kar morajo te rastline razviti, če naj bi preživele – in česar druge rastline neznajo – je zaklad, ki bi ga bilo vredno spoznati. Razmišljajte logično. Kako to da škodljivci pokončajo vaše nežne rože, teh rastlin pa se niti ne dotaknejo? Nihče jih ne zaliva in ne gnoji, in vendar rastejo hitreje od naših negovanih rožic in zelenjave. V čem je njihova skrivnosti? Od kod črpajo svojo moč? Če v njih ne bomo več videli sovražnikov, bomo spoznali, da imamo veliko več prijateljev, kot smo menili. 

Verjemite, da jih zelo potrebujemo. In kar je še pomembneje – iz dneva v dan jih bomo potrebovali še bolj.