Na videz nesmiselna vprašanja
Predstave o svetu in sebi, ki jih imamo za veljavne, so del tradicionalne podobe o svetu, sprejete brez pomislekov ter dvoma o njihovi verodostojnosti. Te predstave slonijo na najbolj temeljnih prepričanjih inarhetipih, ki so korenine naše »miselne stavbe«. A nova spoznanja o naravi stvarnosti so prav ta prepričanja izpostavila resnemu dvomu. Trdnost starih konceptov preverimo s povsem preprostimi vprašanji.

Ta vprašanja se sprva zdijo nesmiselna, a le zato, ker se nam odgovori nanje zdijo sami po sebi umevni. Zato pač, ker naj bi jih preverili že mnogi pred nami. A to je pomota. Teh odgovorov skoraj nihče ne preverja, ker sledi enaki logiki – da so že preverjeni. A prav zato – kako naj vemo, da so v skladu z resnico?

Čudnih« vprašanj, ki so vredna pozornosti, je cela vrsta:

– Kdo je tisti, ki sebe poimenuje »jaz«? Kdo je ta, ki občuti in se zaveda – »jaz obstajam«?

– Kaj so podobe in slike v zavesti, ki jih imenujem »svet«? Iz česa so? Kje in kako nastanejo?

– Ali tisto, kar vidim, ustreza neki objektivni snovni danosti? Ali vesolje iz trdne snovi v resnici obstaja?

– Ali obstaja kaka ideja ali trditev, ki je zagotovo resnična? Takšna, za katero imam neizpodbitno potrditev o njeni verodostojnosti?

– Kdo je Bog? Ali Bog obstaja ali pa je le umski konstrukt?

– Če Bog obstaja – ali ga lahko spoznam in dosežem?

– Ali sem resnično rojen? Je rojstvo telesa le ena od idej v moji zavesti?

– Ali se s smrtjo vse konča? Morda pa zavest le preklopi na »drug program«!

– Kako vem, da obstajajo drugi ljudje? Kaj, če so ljudje le žive podobe v moji zavesti?

– Ali kaj neizpodbitnega potrjuje obstoj duše? Morda pa je duša le miselni, logični par s telesom, vmesnik med snovnim in duhovnim?

Ob vseh teh vprašanjih naletimo na isto zadrego: obstoječih odgovorov ne moremo potrditi z ničimer razen z arhetipi in temeljnimi prepričanji v lastnem razumu. A kdo nam lahko jamči, da ti odražajo absolutno resnico? Nikakršnega objektivnega dokaza ni, da so odraz neke resnične,nesporne danosti.

Na nobeno od zgornjih vprašanj v spisih znanosti ne najdemo odgovorov, pač pa v filozofskih, ezoteričnih, gnostičnih, teozofskih in drugih delih. Ob marsikateri razlagi se v nas sprva vzbudi oster odpor. Nekatere se zdijo sporne, druge celo absurdne. A s primerjavo in povezovanjem verodostojnih informacij se postopoma mozaik stvarnosti prične bistriti in slika se v vse jasnejših obrisih pojavi pred nami. Novo znanje je tako drugačno, da ustvarja očitna nasprotja s starim. Ko bi ne bilo tako, bi nam sploh ne bilo potrebno.

V nizu besedil, ki so pretežno povzeta po njegovi knjigi Človek je več, vam avtor Zoran Železnikar želi svet pokazati v novi in sveži podobi, z namenom, da bi morda lahko vgradili številne manjkajoče koščke v vaš mozaik stvarnosti in tako oplemenitili vaš svet. Vsakdo lahko z izpopolnjevanjem svojega znanja oplemeniti svoje življenje in napreduje do zavestne ravni, ki odlikujejo bitje, vredno imena Človek.

Zoran Železnikar

KONEC

Vir: www.prisluhni.si