Odločaj se na lastno pobudo višjega jaza in ne na poslušnost.
*
Mati razuma pravi, da je njen resnični dom v srcu.
*
Kdor je resnično močan, pozna vsakega v družini in ne uveljavlja zahtev, ki so le po njegovi lastni meri.
*
Ko tvoji zaloputnejo vrata za sabo, pozabi, spomni se na veter, ki je nič koliko krat potegnil skozi.
*
Kdor se usposablja v razvoju, se usposablja zase in ne za učitelja.
*
Edino sodišče, na katerem se vse sodbe neizprosno izpeljejo, je življenje.
*

Ljudstvo ne pridobiva na moči v parlamentu, temveč v stanju zavesti graditelje te stavbe, ki je imel dober in pošten namen.
*
Plamen, ki te je prižgal, te bo tudi ugasnil. Ko izstopi iz tvojega telesa, bo prižgal druga življenja.
*
Podpiši poroštvo, da ti denar ne bo grenil življenja.
*
Ko si podzavestno vsadiš bolečino v srce, ne pozabi posejati njive s semeni, ki bodo pognala tvojo zdravilno rastlinico, kajti življenje se suče samo okrog setve in žetve.
*
Rožo, ki je občutljiva in nežna, zlahka utrgaš in jo postaviš v vazo, medtem ko drevo potrebuje za sekanje ali izrivanje korenin veliko moč. Rože so kot otroci, drevesa kot modreci.
*
Ko zalivaš rože, vedi, da občutijo božanski namen dežja.
*
Pletejo se trajne vezi, ki so sposobne živeti v vsakem oddaljenem kraju, a ko nastopi preizkušnja pozabe, se preselijo na staro mesto.
*
Ko ti odpove priročnik filozofije svoj nauk, ubogaj sebe.
*
Najprej ga je pičila z besedo v srce, nato mu je dala izpiti še svoj strup, zato naj te zlo kače ne rani.
*
Duh se vedno srečuje s svojim učiteljem, nikoli s svojim prijateljem.
*
Izkoristi dobo učenja v življenju, dokler ne vstopiš v dobo očiščevanja.
*
Ko sprejmeš zaznano, rasteš.
*
Ko greš mimo glasbene trgovine, prisluhni akordom na klaviaturi lastnega srca.
*
Duh se je očistil v plamenih vojne, a v rokah prinašalca, ni bil več čist, ko je hotel izraziti svoje očiščenje.
*
Zvok, ki podira keglje razuma, prihaja iz srca.
*
Dovolj močan je postal, da je lahko sebičen, revež nima te možnosti.
*
Ko krepiš svoj duh, se spomni na njegov prvi korak in ne spreminjaj njegove poti, ker duhovna pot k resnici pelje premočrtno.
*
Utrjen, trden in zmagoslaven je tisti razum, ki odznotraj ve h kateremu drevesu spadajo sadeži odzunaj.
*
Ko živiš v telesu psihičnega spomina tistih, ki so te ljubili, ne odideš, zato je ljubezen večna, saj se prenaša iz roda v rod.