98

Pomladni čas je ta, ki me od tebe loči,
ko pisani april veslišp navese nase
in vserm duha mladosti zvrhano natoči,
da sam mrki Saturn z njim skače in igra se.
A vendar niti milo ščebetanje ptic
ne roža dražestno drhteča in cvetoča
mi ne navdihneta priložnostnih puhlic
ali da cvet ubral iz rodnega naročja.
Tudi nisem občudoval beline lilij
ne molklemu škrlatu vrtnic hvale predel:
bili so le odsevi radosti, ki vzklili
so pred menoj po tebi vzeti, pravem zgledu.
A s tabo daleč srcu je bilo pozimi;
in kakor s tvojo senco sem igral se z njimi.