Nepopustljive trditve
zmot so trdnjave,
vanje se zatekamo,
negotovost prikrivamo.

Za videz se skrijemo,
si tehtanja ne dovolimo,
resnici in srcu se upremo,
da se drugim zapremo.

Trditve so kot obzidja,
še s trmo utrjena,
z lažjo okrepljena,
pred vestjo zavarovana.

Trdožive trditve,
vsevedne in zmotne,
so okopi oholosti,
k ljudem niso mostovi.

Pod težo sebičnosti
besedni jez popusti,
odnaša pomoč in mostove,
pravičnost prikliče.

Po jezu, trdnjavi je le spomin,
nam vsem v opomin,
vabi v premišljevanje,
pravočasno obžalovanje.