Ribe niso postna hrana,
niso jed čutečega človeka,
zato nič za petek ali svetek
naj ne ujame se na trnek.

Naj le bodo neuporabne
vabe, mreže in harpune,
kitolovke pa sramota
in akvarij nikomur ječa.

Ribe nikoli ne kričijo,
a nasilne smrti se bojijo,
bolečino občutijo in strah,
njih groze pa ljudem ni mar.

Mnogi še vodni živelj lovijo
in se ženske z biseri krasijo,
bogati darovi polja, vrtov
takšnim še niso dovolj.

Ribja jata, skupnost zgledna,
naj ostane skupaj vsa,
tebe, človek, medse vabi,
poln ljubezni se ji pridruži.