Kot dih, dotaknil
si Se mojih sanj,
neviden si očem,
sluhu Si neslišen,
prijeti Te mogoče ni,
podoba Tvoja prej zbledi.

Pa vendar vem, da Si,
dotaknil Si se mojih sanj,
v njih mene ni bilo,
bil sij je Tvoj samo.

Bleščeča si lepota,
od beline vsa prevzeta,
plavala brez časa in prostora
v Večnosti Si razpršena.

Ljubezen neizmerna
Si, neskončna,
ne Mit, ne Bog, ne Vrag,
le energija Si ljubeča,
Si moja neizmerna želja,
da postanem tudi jaz ljubeča.

Ana Nuša