Včasih se staršem zdi, da otroci najraje posegajo po živilih, ki najbolj škodujejo njihovemu zdravju. Vendar ni nujno vedno tako – v raziskavi, objavljeni v reviji Food Quality and Preference, so med seboj primerjali okus otrok iz različnih držav in prišli do zanimivih zaključkov.

Ugotovili so, kaj vse naj bi vplivalo na okus otrok. V raziskavo je bilo vključenih 1700 otrok iz osmih evropskih držav, starih med šest in devet let. S pomočjo senzoričnih testov so ugotavljali, kako se otroci odzovejo na različne okuse (mastno, sladko, slano, umami).

Rezultati so pokazali, da kar 70 odstotkov otrok iz Nemčije rado poseže po piškotih z dodano maščobo, medtem ko se takšne sladice razveseli manj kot polovica otrok s Cipra. Otroci iz Nemčije raje posežejo po jabolčnem soku brez dodanega sladkorja in arom, medtem ko slednjega radi pijejo otroci s Švedske, Madžarske in iz Italije. Na izoblikovanje okusa torej vplivajo tudi kulturni dejavniki. Okusi se razvijajo v podobni smeri, ko otroci odraščajo. V vseh osmih vključenih državah se namreč z leti povečuje želja po sladkem in slanem okusu. 

Okus otrok so primerjali z različnimi možnimi vplivi – spolom, pragom zaznave, stopnjo izobrazbe staršev, prehranskimi navadami v zgodnjem otroštvu, trajanjem gledanja televizije ter uporabo hrane kot nagrade. Kljub temu, da so do sedaj pripisovali vpliv teh dejavnikov na željo po sladkem, slanem, umami okusu ter maščobi pri otrocih, pa teh povezav v omenjeni raziskavi niso našli. Želja po uživanju živil z različnimi okusi se razlikuje ne samo med otroki, temveč tudi med različnimi državami. 

Upoštevati moramo, da se želja otrok po različnih okusih z leti spreminja in tako lahko nanjo vplivajo tudi starši in okolje, v katerem živijo. Otrok ne silimo v novosti, raje jim jih ponudimo in bodimo tudi sami zgled z zdravim načinom prehranjevanja.

Tili Kojić

Vir: /www.viva.si