Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
torek, 19. februar 2008 @ 18:56 CET
Spoštovana ga. Danijela,
vaša misel je modra. Res je za človeka znanje pomembno in potrebo za njegov napredek, vendar tudi znanje v napravih rokah lahko prinese veliko gorja. Mnogi izrabljajo pridobljeno znanje za svoje koristoljubne in sebične namene, za tekmovalnost, za gospodovanje nad drugim. Mnogi uporabljajo znanje za vojaške namene, za ekološko onesnaževanje planeta, za provizvodnjo potrošniških predmetov, ki človeka odtujujejo od njegovega bistva. Vsa tehnika je z vsemi industrijskimi podjetji vred ena sama sklenjena veriga triumfov človeškega znanja, vendar človek kljub vsemu temu uspehu otopeva v stopnjevanju vseh teh držaljajev. Čim več imformacij in dražčljajev, tem manj smo oblčutljivi zanje. V nas zeva praznina in dolgočasje. Človek prehaja v zasvojenost, v svojevrstno hlepoto. Godi se mu kot zasvojenemu alkoholiku, da ne more več iz začaranega kroga. Kljub vsemu znanju, v človeku umira duhovna sila. Njegovo znanje sega čedalje bolj v širino, ne pa tudi v življnjsko globino. V človeku umira živa beseda. Poslušanje glasbe in hrupa čez 100 decibelov, trga človeku živce in mišice (to vemo iz biokemije). Zaradi vsakdanjega kruha ljudje morajo poslušati neznosem ropot v tovarnah in na delovnem mestu. Znanje tudi zastari. Kar predstavlja danes znanje in resnico, jo že jutri demantira druga resnica. Znanje prinaša žal, tudi to, da smo tekmovalni, kdo bo koga, kdo je močnejši, boljši uspešnejši. Dobrote in kreposti človek nima nikoli dovolj, Znanje pa nam je v toliko potrebno, da postanemo sposodbni v sebi odkriti etičnost in smisel življenja, da se zavedamo samega sebe in da smo odgovorni v odnosu do drugega ter da uspešno opravljamo svoj poklic in da smo ustvarjalna bitja. Znanje nas dopolnjuje, ni pa edini pogoj, da postanemo človek. Kljub naraščajočemu znanju ljudi, se nam dogaja, da živimo v babilonski zmešnjavi kot tujci in norci. Kljub vsemu nam znanje nič kaj veliko ne pomaga. Kljub znanju, je v ljudeh preveč nihelizma, cinizma, sebičnosti in egocentričnosti, da bi lahko živeli kot zavestna bitja. Znanje je najbolj s pridom uporabljeno, ko služi nam, da se spoznamo skozi prizmo svoje zavesti in da se doživljamo kot ustvarjalna bitja v medsebojnih odnosih skozi prijazno besedo in dobroto.
NE ZAMUDITE
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 19. februar 2008 @ 18:56 CET
vaša misel je modra. Res je za človeka znanje pomembno in potrebo za njegov napredek, vendar tudi znanje v napravih rokah lahko prinese veliko gorja. Mnogi izrabljajo pridobljeno znanje za svoje koristoljubne in sebične namene, za tekmovalnost, za gospodovanje nad drugim. Mnogi uporabljajo znanje za vojaške namene, za ekološko onesnaževanje planeta, za provizvodnjo potrošniških predmetov, ki človeka odtujujejo od njegovega bistva. Vsa tehnika je z vsemi industrijskimi podjetji vred ena sama sklenjena veriga triumfov človeškega znanja, vendar človek kljub vsemu temu uspehu otopeva v stopnjevanju vseh teh držaljajev. Čim več imformacij in dražčljajev, tem manj smo oblčutljivi zanje. V nas zeva praznina in dolgočasje. Človek prehaja v zasvojenost, v svojevrstno hlepoto. Godi se mu kot zasvojenemu alkoholiku, da ne more več iz začaranega kroga. Kljub vsemu znanju, v človeku umira duhovna sila. Njegovo znanje sega čedalje bolj v širino, ne pa tudi v življnjsko globino. V človeku umira živa beseda. Poslušanje glasbe in hrupa čez 100 decibelov, trga človeku živce in mišice (to vemo iz biokemije). Zaradi vsakdanjega kruha ljudje morajo poslušati neznosem ropot v tovarnah in na delovnem mestu. Znanje tudi zastari. Kar predstavlja danes znanje in resnico, jo že jutri demantira druga resnica. Znanje prinaša žal, tudi to, da smo tekmovalni, kdo bo koga, kdo je močnejši, boljši uspešnejši. Dobrote in kreposti človek nima nikoli dovolj, Znanje pa nam je v toliko potrebno, da postanemo sposodbni v sebi odkriti etičnost in smisel življenja, da se zavedamo samega sebe in da smo odgovorni v odnosu do drugega ter da uspešno opravljamo svoj poklic in da smo ustvarjalna bitja. Znanje nas dopolnjuje, ni pa edini pogoj, da postanemo človek. Kljub naraščajočemu znanju ljudi, se nam dogaja, da živimo v babilonski zmešnjavi kot tujci in norci. Kljub vsemu nam znanje nič kaj veliko ne pomaga. Kljub znanju, je v ljudeh preveč nihelizma, cinizma, sebičnosti in egocentričnosti, da bi lahko živeli kot zavestna bitja. Znanje je najbolj s pridom uporabljeno, ko služi nam, da se spoznamo skozi prizmo svoje zavesti in da se doživljamo kot ustvarjalna bitja v medsebojnih odnosih skozi prijazno besedo in dobroto.
Lep pozdrav
Tatjana