Mejnik na poti duhovnega razvoja je dosežen takrat, ko svojo pozornost od zunanjega sveta preusmerišk notranjemu svetu, ki je ne le mnogo bogatejši od zunanjega sveta, temveč skriva v sebi tudi najvišje skrivnosti.

Takrat se proces duhovnega zorenja močno pospeši. Postaneš »duhovni aspirant«, učenec, ki se mu odstira vse več duhovnih modrosti. Takrat si na pragu odgovora na najpomembnejši vprašanji: Kdo sem? Kdo je Bog?

»V tvojem življenju je marsikaj pomembno, a le eno je nadvse pomembno.
Pomembno je, ali si v očeh drugih uspešen ali neuspešen. Pomembno je, ali imaš dovolj denarja ali si reven … Vse to je pomembno v relativnem, ne v absolutnem smislu. Nekaj je namreč pomembnejše od vsega naštetega: odkriti bistvo svoje prave narave onstran kratkoživega, poosebljenega občutenja sebe.

Miru ne boš našel s spreminjanjem življenjskih okoliščin, temveč s spoznavanjem svoje prave, najgloblje narave.
Reinkarnacija ti ne bo pomagala, če v naslednjem življenju še vedno ne veš, kdo si.«
(Eckhart Tolle, Sporočilo tišine)

Le redki posamezniki poznajo svojoBit, resnično identiteto. A obstaja način, da jo uzreš za hip – v trenutku, ki ga imenujemo razsvetljenje. To se zgodi na primer na delavnici, imenovani intenziv razsvetljenja. Ta preblisk razsvetljenja ali t. i. satori, je vtis, ki ga ni mogoče pozabiti. Zapusti globoko sled in željo, da bi ga doživljal znova in znova. Neskaljeno trajno doživljanje tega izkustva (vzhodnjaki to izkustvo imenujejosamadi) je dano tistim, ki se povsem posvetijo duhovnim ciljem. Toda povsem v redu je ostati na Zemlji. Po zvezdah naj posegajo le izbrani, drugim pa je dragoceno, da se lahko dvignejo visoko in svet opazujejo z višav.

A v meni se je ob tem pojavil povsem umesten dvom: lotevam se ugotavljanja identitete samega sebe, razvozlavanja narave Boga in to naj bi dosegel z nekim novim konceptom, ki vključuje um? Bogavendar ni mogoče dojeti z razumom!

Pomislek je povsem upravičen. Toda glede na to, da brez razuma nikakršen intelektualni napredek ni možen, ga je koristno vzeti za pomočnika, dokler ne napreduješ dovolj, da se dvigneš nadenj. Um ne more biti razlagalecrešitve, je pa lahko vodnik do praga spoznanja.

Do spoznanja lastne identitete obstajajo tudi udobnejše, manj naporne poti, ne le dolga leta meditacij. In prav to je tisto, kar me je zanimalo.

Konec

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si