Piše: Marko Pogačnik

Nevarnost spreminjanja genetskih zasnov rastlin in živali je alarmantna, ker sodobni človek domala ničesar ne ve o duhovnih, energijskih in zavestnih temeljih življenja. Spreminjanja se loteva v napačnem trenutku in v napačni fazi razvoja.

Že res, da se je prvi val genetskega spreminjanja rastlin in živali začel že v času neolitika s preobrazbo določenih rastlinskih in živalskih vrst v kulturne rastline in domače živali, kakršne poznamo še danes. A se s tem, ob sedanjem tehnično pogojenem valu genskega manipuliranja, ne velja tolažiti. Takrat je človek zavestno živel v harmoniji z naravo in vesoljem. Človekova ustvarjalnost je naravi tako rekoč pomagala, da je lahko razvila rastlinske in živalske vrste z novimi kvalitetami.

Danes je položaj bistveno drugačen. Človek se je iztrgal iz celote. Izgubili smo občutek za zakonitosti med seboj tesno povezanih ravni bivanja. Če v takem stanju spreminjamo genetske osnove, ne moremo niti vedeti, kdaj in kje rušimo vesoljno celoto. Posledice se nam lahko usodno sesujejo nad glavo, morda deset ali sto let kasneje.

Genetska manipulacija rastlin in živali - da o človeku sploh ne govorimo - je v danih pogojih slepa ulica. Pot vodi drugje.

Odločilno je prvo razpotje. Ali nas vodi ljubezen do Zemljine celote in želja po spoznavanju temeljev življenja tostran in onkraj meja razumske logike. Ali pa nas potiska samogibni val civilizacije, sestavljene iz množice posameznikov, ki niso nikdar zavestno doživeli univerzalne vse-povezanosti življenja.

V Šempasu, 29. avgusta 2006 Marko Pogačnik

Vir: www.gibanje.org