Razvoj znanosti omogoča nove vpoglede in načine za odkrivanje preteklosti. Tako se med drugim tudi arhelogija drastično spreminja.Tehnologije prihodnosti se zdaj uporabljajo za odkrivanje preteklosti. Arheologom omogočajo hiter, natančen in učinkovit pregled površja, kar daje do sedaj še nesluten vpogled v izgubljene civilizacije.

Avstralska arheološka odprava pod vodstvom dr. Damiena Evansa je v kamboški džungli odkrila ruševine po grobi oceni 1.200 let starega srednjeveškega mesta Mahendraparvata. To osupljivo odkritje je omogočila uporaba sistema LIDAR.

Mesto so odkrili v bližini starodavnega templja Angkor Wat in je še eden od dokazov, da bo treba spremeniti dosedanje predpostavke o srednjeveškem cesarstvu Khmer.

To ogromno mesto, za katero kaže, da je imelo zelo dobro izdelano poljedelsko mrežo, je skrito pod gosto džunglo. Arheologi so za lasersko skeniranje te džungle, ki je vključevalo snemanje in zbiranje topografskih podatkov, porabili 90 ur. Poskenirali so 1.900 m² in naredili tridimenzionalno mapo površja, ki se skriva pod gostim rastjem džungle.

Odkrili so, da so bila ta srednjeveška mesta precej bolj tehnološko razvita in gosto poseljena, kot so sprva predvidevali. Velikost teh mest primerjajo z 1,5 milijonskim mestom Phnom Penh, kar pa naj bi bilo po dosedanjih raziskavah največje od odkrito mesto v 12. stoletju.

Čeprav je to mesto že davno propadlo, so raziskave pokazale ostanke visoko razvitih vodnih namakalnih sistemov, ki so bili po teh raziskavah zgrajeni več sto let, preden se je po mnenju današnjih zgodovinarjev tovrstna tehnologija sploh pojavila.

Odkrili so tudi mnoge kamnolome in veličastne ceste, ki povezujejo celoten kompleks, in številne skrivnostne geometrijske oblike, za katere predvidevajo, da so bile vrtovi oziroma polja.

Rezultati raziskave so tako zgodovinarje postavili pred uganko o propadu kraljestva Khmer. Ta propad naj bi se zgodil zaradi tajskih plenilcev, ki so osvajali nova ozemlja v 15. stoletju. Če je bilo mesto res tako veliko in gosto poseljeno, kot kažejo najnovejše raziskave, bi to pomenilo, da je takrat prišlo do množičnega preseljevanja več sto tisoč ljudi, za kar pa nikjer niso našli dokazov (v okolici ni večjih in gosteje poseljenih mest). To postavlja na kocko celotno teorijo o propadu kraljestva Khmer.

LIDAR je kratica za “Laser Imaging, Detection and Ranging” oziroma lasersko slikanje, odkrivanje in merjenje naselbin, ki jih s satelitskim slikanjem ne moremo najti zaradi goste rasti (npr. džungle).

LIDAR je tehnologija laserskih senzorjev, nameščena na helikopter, ki oddaja in nato ujame laserski žarek, odbit od terena. Glede na čas potovanja žarka potem določi razdaljo do točke, od katere se je ta žarek odbil. Pri tem procesira še podatke navigacijske naprave GNSS (Global Navigation Satelite System) in inercialnega sistema (INS). Z vsemi temi podatki je laserska slika pokrajine zelo natančna, saj se uporablja elektromagnetno valovanje, ki omogoča delno prodiranje signala tudi skozi rastlinje in ni odvisna od vremena.

Razultat skeniranja je oblak georeferenciranih točk odbitih laserskih signalov, katerih natančnost je odvisna predvsem od gostote odbitih točk (število točk na kvadratni meter terena).

Jerica Jerič

Vir: akropola.org/