Kriminal, odvisnosti in nemorala prihajajo iz neznanja. Na splošno je premalo poudarjeno pravo znanje, ki vodi človeka ven iz bede in teme. Pogosto se tudi zgodi, da je tako znanje označeno kot nekaj slabega.

Praviloma se cenijo samo zunanje stvari, IMETI in UŽIVATI, na vrednote se pa pozablja ali pa se jih ima za nazadnjaške in nepomembne. Egoističen način razmišljanja človeka ločuje od celote, od drugih ljudi, od narave. Človek pogosto neusmiljeno izkorišča druge ljudi, živali ali naravo. Pomembno mu je samo to, da zadovolji svoje želje.

Tako stanje ne more trajati v nedogled, ker se viri prej ali slej izčrpajo in pride do zloma. Narava teži k harmoniji, sodelovanju in izmenjavi energij. Enostransko izkoriščanje in kopičenje stvari ima svoje meje.

V časopisu sem prebral, da znanstveniki ne vedo, zakaj nekdo postane kriminalec. To kaže na to, kako slabo poznajo človeško naravo in pravo znanje. Kako bodo potem rešili probleme sodobne družbe, če niti vzroka ne poznajo? S silo se ne da ničesar rešiti, oz. se problem samo še poglobi. Probleme lahko rešimo z pravim znanjem, z razumevanjem stvari. Kaj nam namreč pomaga, če stvari samo na pol razumemo in pogosto še tako, kot nam trenutno ustreza?

S tem, ko omenjam znanje, ne mislim na religijo. Religija je pogosto napačno razumljena, zato imajo ljudje pogosto negativno stališče do nje. Bolj kot religija so pomembne človeške vrednote. Biti človek. Na to se pogosto pozablja. Kaj smo, od kod prihajamo in kam smo namenjeni? Koliko ljudi lahko odgovori na to vprašanje?

Premalo poznamo sebe, svoje resnične potrebe in način, kako to doseči. Tega znanja primanjkuje in posledice so katastrofalne. Vsesplošno nezadovoljstvo, nasilje, bolezni, ločitve, odvisnosti. To je slika današnje družbe.

Roman Panjan