Sporočilo za javnost, Inštitut za trajnostni razvoj in Plan B za Slovenijo
Evropski parlament je z jasno večino glasoval v podporo uredbi, ki bo državam članicam zagotovila nove mehanizme za prepoved gojenja GS rastlin na svojem ozemlju. Besedilo direktive je rezultat dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom EU, ki je bil sklenjen 4. decembra. Potrjeni predlog vsebuje nekatere izboljšave prvotnega besedila, ki smo ga tudi slovenske okoljske nevladne organizacije ocenile za nesprejemljivega v več točkah.

Sektor ekološkega kmetijstva, ki ga predstavlja IFOAM EU, čigar slovenski član je Inštitut za trajnostni razvoj, je pozdravil pravico držav članic do prepovedi gojenja GS rastlin. Obenem obžalujemo dejstvo, da vlade, ki ne bodo želele prepovedati gensko spremenjenih kultur, ne bodo obvezane zagotoviti varovanja pred onesnaženjem z GSO v kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo in hrana sta brez GSO in tako bi moralo tudi ostati.

Ekološka živila in ekološko kmetovanje pomenijo okoljske, gospodarske in družbene koristi. Glede na rast povpraševanja po ekoloških proizvodih s strani potrošnikov bi morale države članice zagotoviti integriteto ekološko pridelane hrane in kmetijstva s prepovedjo gojenja GS rastlin. Kmetovanje z GSO je na nekaterih območjih v svetu že onemogočilo ekološko kmetovanje ter ga na splošno podražilo. Vsako povečanje gojenja GS rastlin bi še dodatno poslabšalo razmere.

Ta direktiva zato ne bo spremenila razmer v državah, ki ne želijo prepovedi GS kultur. Ekološki in ostali kmetje, ki ne uporabljajo GSO, se bodo še vedno soočali z grožnjo onesnaženja z GSO ter s stroški, ki so povezani s tem. Svet EU je zamudil priložnost, da bi zavaroval hrano in kmetijstvo pred GSO, saj v uredbo ni vključil obveznih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja in sistema odgovornosti. Poleg tega nova uredba ne more nadomestiti potrebnih izboljšav postopka ocen tveganja in avtorizacije  GSO.

Pričakujemo, da bo slovenska vlada takoj, ko bo to mogoče, poskrbela za prepoved gojenja odobrenih sort GS rastlin v Sloveniji, ter tako prispevala k zmanjšanju morebitnega onesnaženja ekoloških in konvencionalnih pridelkov pri nas.

Ozadje:
V letu 2012 so ekološko kmetovali na 11,2 milijona hektarov površin v Evropi, maloprodaja ekoloških živil pa je obsegala 22,7 milijard €. V Sloveniji je v l. 2014 ekološka pridelava potekala na 38.664 ha, vrednost trga pa je bila okoli 48 mio EUR. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo trg ekoloških živil v EU do leta 2020 podvojil.

Čeprav Uredba EU 837/2009 za ekološko hrano in kmetovanje ne dovoljuje uporabe GSO, se ekokmetijski sektor že sooča z višjimi stroški zaradi onesnaženja z GSO na kmetijskih zemljiščih in v celotni preskrbni verigi. Ekološki kmetje nosijo tveganje za izgubo certifikata ekopridelave zaradi onesnaženja z GSO in za višje cene proizvodov. Konvencionalni kmetje, ki ne uporabljajo GSO, se soočajo s podobnimi težavami povečevanja stroškov zaradi onesnaženja z GSO.