Ko govorimo o skupni kmetijski politiki v Evropski uniji, sta ponavadi v ospredju dva vidika: dejstvo, da politika predstavlja veliko postavko v skupnem evropskem proračunu, ter pomen ali teža, ki jo ima politika v povezavi s skrbjo za zdravo hrano, varstvom okolja, prizadevanji na področju podnebnih sprememb. O tem je veliko govora v tekoči izdaji EUekspresa.

Manjkrat se morda v javni razpravi odpre vprašanje mladih kmetovalcev. Najbrž zato, ker jih pravzaprav ni veliko. V Evropski uniji je danes le sedem odstotkov kmetovalcev starih manj kot 35 let, tretjina jih je starejših od 65 let. Napačno bi bilo po teh podatkih soditi, da je kmetijstvo v Evropi izumirajoča panoga.

Pomislimo samo na izzive, s katerimi se sooča svet ob naraščanju števila svetovnega prebivalstva, naraščajoči skrbi za naravne vire ter učinkih podnebnih sprememb. Ti podatki prej kažejo na to, da se je mlada generacija potencialnih kmetovalcev morda ujela v precep med sodobnim življenjem na eni ter ne najsodobnejšim načinom izvajanja skupne kmetijske politike na drugi strani.

Da je skupna kmetijska politika potrebna prenove, smo se na evropski ravni že večkrat soglasno strinjali. O tem se pravzaprav strinjamo tudi zdaj. Je pa seveda prav tako treba najti strinjanje o tem, na kakšen način jo je treba posodobiti, da se bo lahko trajnostno in konkurenčno razvijala v prihodnost. Evropska komisija je mnenje o tem že večkrat predstavila. Prav tako mnoge države članice in drugi odločevalci.

Pred kratkim sem z zanimanjem preučila stališče mladih evropskih kmetovalcev. Kot pravijo, je kmetijstvo izjemna poslovna priložnost za mlade ljudi; za tiste, ki si želijo delati v sektorju novih idej, inovacij, raziskav, prihodnosti. Če bodo pri odločanju o prenovi politike prevladali njihovi pogledi, je težko napovedati. Vsekakor pa menim, da jim je treba dati priložnost.

Kot vsaka panoga tudi kmetijstvo potrebuje nove, sveže, mlade ideje. In teh imajo mladi kmetovalci veliko. Jaz se strinjam z njimi, ko pravijo, da se mora kmetijstvo, kot vsaka druga panoga, razvijati v sinergiji s sodobno družbo. Na način, da bo ostala dodana vrednost za kakovost življenja in skupno blagostanje.