Tukaj, zdaj, kristalno zavedanje sebe, trenutka. Naenkrat se prostor prekril v meglico in zrla sva si iz oči v oči. Še kako je živ, velik, mogočen in rdeč zmaj. Še preden sem se prav zavedala njegove prisotnosti, je z vso silo bruhnil ogenj vame.

Njegov ogenj je ciljal naravnost v prsni koš, kjer je tudi ostal. Sprejela sem njegovo moč, brez kančka strahu. Toliko vprašanj, občutij in spoznanj te spreleti, a življenje je šlo naprej s svojim tokom. Nekega dne doživim videnje.

Točno tam, kjer je šel ogenj, se je pričelo vse luščiti, kot bi ogleni koščki odpadali in prikazalo se je nekaj svetlikajočega, kot bi gledal diamant skozi celoten prsni koš.

Ob požigu vsega kar je moralo zgoreti in kristaliziranju tega, kar te vodi naprej, je življenje teklo svojo pot. Ta mogočen zmaj se je ponovno pojavil. Tokrat sem bila v nekakšnem drugem svetu. Stala sva v razdalji, ko ponovno bruhne ogenj vame.

Tokrat sem ga uspela ujeti in iz njega narediti ognjeno kroglo. Ta moč se je prenesla v dlani in občutila neustrašnost do najvišje možne točke. Dlani so jasno nakazale, da zmorejo oddajati od sebe ogenj tudi brez krogle.