Odločitev bogatašinje Leone Helmsley, da 12 milijonov dolarjev zapusti svoji psički maltežanki Trouble, ni edina te vrste. Vse več ljudi, tudi tistih, ki niso bogati, ustanovi poseben sklad, iz katerega po njihovi smrti oskrbujejo njihove ljubljenčke.

Še ob koncu devetdesetih let je samo peščica ameriških zveznih držav priznavala takšne sklade, danes pa ima ustrezno zakonodajo 39 držav in tudi Washington, prestolnica ZDA.

Poslednja volja Američanov, ko gre za njihove živalske spremljevalce, je različna. Nekateri gredo tako daleč, da jim zapustijo izjemne vsote, tako da lahko živijo svoje razvajeno življenje v svojem domu, drugi zapišejo določene zneske za veterinarske račune, tretji pa denar podarijo tistim, ki prevzamejo odgovornost za žival.

Rachel Hirschfeld, nepremičninska odvetnica, ki se je specializirala za sklade za ljubljenčke, pravi, da zamisel ni tako nora. »Ljudje imajo svoje živalce za svoje otroke,« pravi. Dodaja, da je vsota, ki jo je psički zapustila Helmsleyjeva, res izjemna. Večina živalim zapiše od 5000 do 10.000 dolarjev.

Skupine za pomoč živalim si prizadevajo za sprejetje zveznega zakona, po katerem bi bili lastniki ljubljenčkov, ki ustvarijo sklad za njihovo oskrbo, po smrti ljubljenčka pa gre denar organizacijam, ki skrbijo za brezdomske živali, deležni davčnih olajšav.

V ZDA humano usmrtijo od 4 do 6 milijonov mačk in psov na leto, precejšen delež je tistih, ki po smrti svojih lastnikov ostanejo brez oskrbe. Organizacije za pomoč živalim pozivajo lastnike, naj v svojo oporoko vključijo tudi domače ljubljence, da preprečijo njihovo kruto usodo, če družina zanje ne bo poskrbela.

Vir: dnevnik.si