Slovenija se sooča z vedno pogostejšimi naravnimi nesrečami. Dosedanji odzivni mehanizmi - civilna zaščita, proračunske rezerve in pomoč humanitarnih organizacij - so bili primarno zasnovani za obravnavo naravnih nesreč kot izrednih dogodkov. Ker podnebni ekstremi postajajo stalnica, naši odzivni aparati dosegajo meje svojih fizičnih, finančnih in kadrovskih zmogljivosti.

Na nacionalnem posvetu “Bodoče ujme, naša današnja skrb: Obnova narave in podnebno prilagajanje”, ki ga je organizirala mreža Plan B za Slovenijo v sodelovanju z Mrežo za prostor in Koalicijo za trajnostno prometno politiko, so bili strokovnjaki enotni, da potrebujemo korenit prehod od kriznega odzivanja h krepitvi podnebne odpornosti, med za to najbolj uspešnimi in dolgoročno vzdržljivimi ukrepi pa je obnova narave.

Na podlagi evropske Uredbe o obnovi narave bi morala Slovenija do 1. septembra 2026 Evropski komisiji predložiti svoj Nacionalni načrt obnove narave (NNON). Slovenija z oddajo zamuja, kar upočasnjuje nujno potrebne preventivne ukrepe na terenu. Več kot 80 % evropskih habitatov je v slabem stanju, nadaljnja degradacija ekosistemov pa neposredno povečuje ranljivost družbe na podnebne šoke. Obnova narave zato ni zgolj izpolnjevanje okoljske zakonodaje, temveč ključna naložba v našo podnebno odpornost, nacionalno varnost, zaščito infrastrukture in javnega zdravja.

Zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) uvršča na naravi temelječe rešitve med najučinkovitejše strategije za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. Preventivno vlaganje v obnovo ekosistemov je po vseh strokovnih ocenah neprimerljivo cenejše od ponavljajočih se enormnih stroškov soočanja z materialno in zdravstveno škodo po naravnih nesrečah. Poleg tega podnebni ekstremi najmočneje prizadenejo ranljive skupine, kot so socialno šibkejši in starejši, breme odlašanja s preventivo pa bo padlo na prihodnje generacije. Podnebno prilagajanje mora zato postati osrednji del okoljske politike.

Caroline Heinzel, strokovnjakinja za politike narave, Evropski okoljski urad (EEB): “Obnova narave je ključnega pomena za odpornost družbe. Projekti obnove po vsej Evropi kažejo, da obnova degradiranih ekosistemov ustvarja pomembne zaščitne mehanizme pred podnebnimi vplivi, s katerimi se soočamo že danes. Zato mora biti obnova narave nujen del vladnih ukrepov za zmanjševanje tveganj in pripravljenost na izredne razmere.”

Analize osnutka slovenskega NNON razkrivajo, da približno 80 % predvidenih ukrepov povzema že obstoječe sektorske dokumente, kar ne zadošča za doseganje nujnih sprememb na terenu. Strokovnjaki opozarjajo, da Slovenija med drugim potrebuje namenski finančni mehanizem za naravo, ki bo zagotovil stabilna in dolgoročna sredstva za izvajanje ter vzdrževanje ukrepov obnove.

Dr. Urška Koce, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije: “Z dosedanjimi ukrepi in mehanizmi nismo uspeli ohraniti narave, zato potrebujemo ambiciozne, konkretne in učinkovite ukrepe, ki bodo presegli obstoječe pristope, obrnili negativne trende in zagotovili dejansko obnovo narave. Skrbi nas, da NNON v trenutni obliki ne prinaša potrebnega premika, saj v veliki meri zgolj povzema že obstoječe ukrepe varstva narave v Sloveniji. Takšen pristop ne bo zadostoval za doseganje ciljev uredbe in ne more zagotoviti bistvenega izboljšanja stanja narave. Če želimo doseči resnične spremembe, mora NNON postati načrt konkretnih dodatnih ukrepov, ne zgolj pregled tega, kar že izvajamo.”

Senka Šifkovič, okoljska pravnica, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj: “Med ukrepe NNON je potrebno dodati razmislek o bodočem posebnem finančnem skladu za naravo. Poleg tega morajo cilji obnove narave in podnebne odpornosti postati zavezujoč del Strategije prostorskega razvoja Slovenije, občinskih prostorskih načrtov ter kmetijskih in vodnih politik, namesto da se obravnavajo kot ločeni okoljski projekti.”

Dr. Daša Majcen, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, naravo in podnebje, je poudarila, da se ministrstvo zaveda pomena obnove narave in da bo kljub zamujanju načrt oddan v kratkem: “Obnova narave ni zgolj naravovarstveni ukrep, temveč pomembna naložba v večjo odpornost družbe na podnebne spremembe, saj prispeva k zmanjševanju poplavne in sušne ogroženosti, krepitvi ponorov ogljika, izboljšanju kakovosti voda in tal ter večji odpornosti ekosistemov in lokalnih skupnosti. Cilj je načrt, ki bo omogočal učinkovito obnovo narave, izboljšal podnebno odpornost Slovenije ter prinašal dolgoročne koristi za družbo.”

Kljub temu v večletnem načrtu ne bo namenskih sredstev za obnovo narave. Sektorske ocene ranljivosti medtem kažejo zvišano ogroženost v vseh do sedaj analiziranih sektorjih: zdravstvu, energetiki, gospodarstvu, turizmu, prometni infrastrukturi, kmetijstvu, vodi, kulturni dediščini ter mestih in urbanih naseljih.

Amina Kenda, Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za podnebne politike: “Ocene ranljivosti sektorjev - tj. stopnje podvrženosti in neodpornosti sistema na negativne vplive podnebnih sprememb – kažejo, da v večini sektorjev največje tveganje predstavljajo poplave, medtem ko zdravstvu, kmetijstvu, mestih in delu gospodarstva najbolj grozi vročina.”

V pogovoru z nosilci ključnih odzivnih sistemov je namestnik varuhinje človekovih pravic dr. Jože Ruparčič izpostavil nujno zaščito ranljivih skupin in zagotavljanje primernih delovnih pogojev v sektorjih, ki so posledicam podnebnih sprememb najbolj izpostavljeni.

Mag. Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj in pametno skupnost Mestne občine Kranj in predstavnik Skupnosti občin Slovenije, je opozoril na izčrpavanje enot zaščite in reševanja ter pričakovane podnebne migracije. Naši odzivni sistemi so že danes finančno podhranjeni, preventivni ukrepi pa pomanjkljivi.

Jerneja Vrabič, vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču RS: “Ker so sredstva omejena, le gasimo požare, ne da bi načrtovali preventivo in prilagajanje. Primanjkuje tudi odgovornost za izvajanje ukrepov. Pogosto ne vemo, kdo ni izpolnil svojega dela, ker v strateškem dokumentu nosilec ukrepa ni opredeljen.”

Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije: “Število prosilcev za pomoč se povečuje, naša prehranska varnost je ogrožena. Za pomoč zbiramo donacije, vendar prihodnost ni svetla.”

Martina Slapšak, višja svetovalka na Ministrstvu za kmetijstvo: “Podnebne spremembe nedvomno otežujejo kmetovanje. Potreben je večji premik k spodbujanju odpornosti kmetijstva in celotne prehranske verige.”