Alkohol, zdravila in miti, ki jim radi verjamemo
Kozarec rdečega vina »za srce«, pivo »samo za žejo«, žganje »za boljšo prebavo«: v Sloveniji so te predstave globoko zakoreninjene, strokovni dokazi pa jih ne podpirajo. Pri alkoholu varnega pitja ni. Pri starejših, ki pogosto hkrati jemljejo več zdravil, pa lahko že majhna količina alkohola povzroči resne težave. A praksa kaže, da se tega številni ne zavedajo.

Inštitut za nutricionistko v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije, Institutom »Jožef Stefan« in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje izvaja nacionalni program »Veš, kaj piješ? Informiranje in ozaveščanje za omejevanje tvegane rabe alkohola«. Zakaj je ta tema pomembna? Ker je Slovenija po porabi čistega alkohola na prebivalca med vodilnimi državami na svetu, po umrljivosti zaradi alkohola pa med najbolj obremenjenimi v Evropi.

»Danes imamo dovolj podatkov, da alkohola ne moremo priporočati kot nekaj, kar pijemo zaradi zdravja. To ne pomeni, da moramo ljudi strašiti ali moralizirati. Pomeni le, da alkohol postavimo na pravo mesto. Alkohol je toksična, psihoaktivna in dokazano rakotvorna snov. Pri tveganju za raka ne poznamo količine, pri kateri bi bilo tveganje ničelno. »Manj je bolje, nič pa pomeni najmanj tveganja,« poudarja Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., specialistka družinske medicine ter specialistka medicine dela, prometa in športa. Pogovor z zdravnico si lahko preberete TUKAJ. 

Posebna tveganja v starosti
Z leti se spremenita telesna sestava in presnova, pogostejše so kronične bolezni in sočasno jemanje več zdravil. Količina alkohola, ki nekoč ni povzročala težav, lahko zato danes povzroči omotico, padec krvnega tlaka, hipoglikemijo, zmedenost ali padec.

Posebej tvegane so kombinacije alkohola z uspavali, pomirjevali in nekaterimi zdravili proti bolečinam, z zdravili za znižanje krvnega tlaka, z inzulinom in drugimi zdravili za sladkorno bolezen ter z zdravili proti strjevanju krvi. Pri teh lahko padec z udarcem v glavo pomeni resno nevarnost.

S ciljem opozoriti na tveganja, povezana s pitjem alkohola, je v okviru projekta Veš, kaj piješ na 25. Festivalu za tretje življenjsko obdobje potekalo predavanje »Veš, kaj piješ? Tveganje v kozarcu«. Predavala je Vesna Pekarović Džakulin, dr. Med.

Na predavanju so predstavili:

• ključna dejstva o alkoholu, njegovem vplivu na zdravje, energijski vrednosti in sestavi,
  
  
• tveganja pri starejših in ob sočasnem jemanju zdravil,
  
  
• znake, ki svojce opozorijo, da je kombinacija alkohola in zdravil povzročila težave,
  
  
• pomen odnosa odraslih do alkohola za mlajše generacije, saj otroci in mladi odnos do pitja prevzemajo od staršev in starih staršev,

VešKajJeš, ki s skeniranjem črtne kode ponudi preglednejše informacije o alkoholnih pijačah, tudi o njihovi energijski vrednosti.

Pitje alkoholnih pijač je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja veliko javnozdravstveno breme. »Rezultati raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog - CINDI iz leta 2024, ki je zajela prebivalce, stare od 18 do74 let, kažejo, da je delež oseb, ki ne pijejo alkohola, sicer največji v starostni skupini 65 do 74 let, a je pitje alkohola tudi v tej starostni skupini še vedno zelo razširjeno.

Med prebivalci, starimi od 65 do 74 let, jih kar 73 odstotkov vsaj občasno pije alkoholne pijače. Podatki tudi kažejo, da pitje več alkoholnih pijač ob posamezni pivski priložnosti v najstarejši starostni skupini ni pomembno manj razširjeno kot v drugih starostnih skupinah. Ko govorimo o preprečevanju pitja alkohola, pogosto največ pozornosti namenjamo mladim, vendar ne smemo spregledati starejših.

Ob upokojitvi in drugih življenjskih spremembah se spreminjajo vsakodnevna rutina, socialni stiki in način preživljanja prostega časa, pri nekaterih pa lahko k pitju prispevajo tudi osamljenost,« pravi dr. Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Vir: www.zps.si/