Podražitve prevozov in nezadosten javni potniški promet posegajo v šolski proces, učitelji zato prilagajajo urnike in krčijo ekskurzije
150 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju iz vse Slovenije v raziskavi Mreže za pravičen prehod opozarja, da nezadosten javni potniški promet (JPP) ter podražitve občasnih prevozov posegajo v šolski proces.

Večina zaposlenih v šolstvu, ki so sodelovali v anketi, podpira izboljšave javnega potniškega prometa, saj zaradi neprilagojenih voznih redov učenci zamujajo ali predčasno odhajajo od pouka, imajo osiromašeno obšolsko življenje, zaradi višjih cen prevozov pa šole prilagajajo oziroma krčijo posamezne dejavnosti.

Ključne ugotovitve raziskave so:

1. Redne linije JPP ne zadovoljujejo vsakdanjih potreb šolarjev in zaposlenih v šolah

2. Zaradi podražitev prevozov šole krčijo in prilagajajo ekskurzije

3. Neustrezni vozni redi JPP zaposlenim v šolah nalagajo dodatno organizacijsko breme ter negativno vplivajo na učence in dijake

4. Zaposleni v šolstvu podpirajo izboljšave javnega potniškega prometa

5. Arrivi in Nomagu dominanten položaj na trgu omogoča visoke dobičke na račun kakovosti storitve in delovnih pogojev

6. Za reševanje problematike so nujne sistemske rešitve

Ajda Cafun iz Umanotere, koordinatorica Mreže za pravičen prehod poudarja: “Med največjimi ponudniki prevozov, ki jih šole uporabljajo za svoje dejavnosti, sta Nomago in Arriva. Njuna vloga v sistemu javnega potniškega prometa odpira vprašanje, kako naj bo javni prevoz organiziran in financiran, da bo odgovarjal tako na potrebe ljudi kot tudi šol. Po eni strani namreč prevoznika ne zagotavljata ustrezne mreže javnega prevoza, po drugi strani pa višata cene izrednih najemov za šole.”

Redne linije JPP ne zadovoljujejo vsakdanjih potreb šolarjev in zaposlenih v šolah
Raziskava ugotavlja, da se večina šolnikov in šolarjev za vsakdanji prevoz do šole ne more zanašati na mrežo javnega potniškega prometa. Več kot 60 % anketiranih poroča o rednem zamujanju ali predčasnem odhajanju učencev zaradi neustreznih voznih redov; od teh kar 40 % navaja, da se to dogaja vsakodnevno. Neustreznost in neprilagodljivost voznih redov JPP neposredno vplivata na delovni proces pedagoških delavcev in učni proces učencev ter dijakov, takih primerov pa je iz leta v leto opazno več.

"Pri nas dijakom omogočamo 'dovoljeno zamujanje' - pregledamo njihov vozni red in odobrimo, da zamudijo (ali odidejo prej)." - ravnatelj gimnazije v savinjski regiji

Več kot polovica vprašanih meni, da se JPP v zadnjem obdobju poslabšuje, še dobra četrtina pa, da stagnira - skupaj torej več kot 80 % vprašanih. Kot glavne težave JPP anketiranci prepoznavajo slabo dostopnost in povezave, neustrezne vozne rede ter zamude in nezanesljivost.

Zaradi podražitev šole krčijo in prilagajajo ekskurzije
Skoraj štiri petine anketiranih je odgovorilo, da za namene šolskih dejavnosti, ki vključujejo prevoz otrok, najamejo zasebnega avtobusnega prevoznika. Kot največjo težavo pri organizaciji takih dejavnosti je dve tretjini vprašanih navedlo podražitve. Hkrati več kot 72 % anketirancev odgovarja, da morajo šole vsaj občasno ali zelo pogosto prilagajati dejavnosti zaradi finančnih omejitev družin učencev.

"Zaradi višjih cen smo racionalizirali ekskurzije oz. zmanjšujemo njihovo število. Prav tako združujemo nekatere aktivnosti, da na en dan izvedemo čim več, to pa vodi v upad interesa in manjšo kvaliteto izvedenega." - ravnateljica gimnazije v goriški regiji

Neustrezni vozni redi JPP zaposlenim v šolah nalagajo dodatno organizacijsko breme ter negativno vplivajo na učence in dijake
Neustreznost javnega potniškega prometa ter komercializacija občasnih prevozov nalagata nevidno in neplačano breme tudi zaposlenim v šolstvu. Učitelji vse več časa namenjajo administraciji, iskanju sredstev in reševanju sistemskih pomanjkljivosti prevoza:

“V osnovi sem učiteljica športne vzgoje in rada opravljam svoje delo. Žal pa moram vedno več časa nameniti načrtovanju prevozov, prilagajanju izletov, naročanju prevoza, pridobivanju donacij, da lahko plačamo prevoz. Vse to gre na račun mojega pedagoškega dela, kar se mi ne zdi prav.” - pedagoška delavka v osnovni šoli

Posledice tako slabo urejenega javnega prevoza neposredno vplivajo tudi na kakovost izobraževalnega procesa in obšolskih dejavnosti, siromašijo srednješolsko in osnovnošolsko življenje zunaj rednega pouka ter pri dijakih povzročajo utrujenost in stres:

“Učenci so vsakodnevno pod stresom zaradi voznih redov in zamud javnega prevoza, vlaki imajo zamude tudi do 45 minut, učenec pa tega ne more prej predvideti, zaradi česar zamudi tudi na ocenjevanja znanja.” - pedagoška delavka na srednji šoli

Zaposleni v šolstvu podpirajo izboljšave javnega potniškega prometa
Več kot 80 % zaposlenih v šolstvu meni, da bi več zaposlenih in šolarjev uporabljalo javni promet za vsakodnevno pot do šole, če bi bil ustrezno in zanesljivo urejen. S tem bi prispevali k manjši uporabi avtomobilov in k podnebno vzdržnejši mobilnosti. Promet namreč prispeva tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji, pri čemer večina izvira iz osebnega avtomobilskega prometa.

Slovenija se uvršča v vrh Evropske unije po deležu izdatkov gospodinjstev za prevozne potrebe (nakup, gorivo in vzdrževanje vozil). Z izboljšanjem kvalitete javnega potniškega prometa bi se potreba po vsakdanji uporabi avtomobilov zmanjšala. 

Srednješolska profesorica Jerneja Breznik izpostavlja: “Težav šolskega prevoza ni mogoče reševati zgolj na ravni posameznih šol. Pedagoški delavci in delavke moramo skupaj zahtevati potrebne sistemske spremembe, ki bodo javni potniški promet bolje prilagodile potrebam šol in ljudi, izboljšale delovne pogoje voznikov in zagotovile dostopnejše občasne prevoze.”

Arrivi in Nomagu dominanten položaj na trgu omogoča visoke dobičke na račun kakovosti storitve in delovnih pogojev
Ker redne linije javnega potniškega prometa, ki jih prek državne koncesije upravljata Arriva in Nomago, ne ustrezajo potrebam vseh šolskih dejavnosti, Nomago in Arriva pa sta največja prevoznika, se morajo šole tudi za izredne najeme prevoznikov večinoma zanašati na ti dve podjetji. Podjetji sta v letu 2024 zabeležili 1 milijon evrov (Arriva) in 12,6 milijona evrov (Nomago) čistega dobička.

Skoraj štiri petine vprašanih pravi, da na njihovi šoli za ekskurzije in podobne dejavnosti najemajo enega od teh dveh prevoznikov. Šole so tako prisiljene v sprejem višjih stroškov na račun kvalitete izobraževalnega procesa.

Zaradi profitnega motiva skušata obe podjetji višati cene storitev, nižati lastne stroške in izkoriščati svoj duopolni položaj za doseganje višjih dobičkov. To vodi v poslabševanje pogojev za voznike in potnike. Po Zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD) in Kolektivni pogodbi za cestni potniški promet Slovenije na primer za medkrajevne prevoze podjetjem voznikom ni treba plačati za čas razpoložljivosti (npr. čakanje na vožnje) pod 8 ur.

To je le en primer neustreznih delovnih pogojev, ki povzročajo pomanjkanje voznikov in uvoz agencijskih delavcev iz tujine. Zaradi tega so tudi prevozne kapacitete za šole okrnjene:

"Težava je dobiti proste avtobuse, saj ima avtoprevoznik omejene kapacitete zaradi pomanjkanja voznikov." - pedagoški delavec/ka na osnovni šoli

Sistemske rešitve za dostopnejši šolski prevoz
Nujno je povečanje obsega mreže javnega potniškega prometa in izboljšanje delovnih pogojev za voznike z boljšim plačilom za ves delovni čas, vključno s čakanjem, malico in čiščenjem avtobusa.

Da podražitve izrednega najema prevoznikov ne bodo omejevale dostopa učencev do izobraževalnih dejavnosti, je potrebna regulacija cen občasnih oziroma skupinskih prevozov za šolske dejavnosti.

To sta konkretni rešitvi, ki sta hitro izvedljivi. Vsako leto bolj očitno pa je tudi, da sistem podeljevanja koncesij prevoznikom, ki s svojo dejavnostjo služijo predvsem lastnim profitom, namesto uporabnikom, ni več ustrezen. Zato predlagamo prehod od profitno usmerjenega modela k javnemu, preglednemu in demokratičnemu upravljanju in razvoju javnega potniškega prometa. Pri odločanju o potrebah, linijah in urnikih morajo imeti zagotovljeno besedo tako zaposleni kot uporabniki.

Mreža za pravičen prehod je med majem in julijem 2026 z delavkami in delavci v vzgoji in izobraževanju izvedla anketo o izzivih z javnim potniškim prometom in občasnimi prevozi, ki jih pri šolskih in obšolskih dejavnostih zaznavajo zaposleni v šolah in šolajoči se otroci ter mladina. Namen ankete je bil pridobiti boljši vpogled v naraščajoče probleme s prevozi, s katerimi se šole soočajo, se seznaniti s prevoznimi potrebami šol, zaposlenih in šolarjev ter na osnovi ugotovitev skupaj zahtevati sistemsko reševanje problematike.

Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 150 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Tip ustanove, kjer so anketirani zaposleni: 54,7 odstotkov srednjih šol, 34 odstotkov osnovnih šol, ostalo (skupaj 11,3 odstotkov vrtcev, višjih/visokih šol in fakultet, andragoških ustanov ter centrov za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje). Regije: osrednjeslovenska (32 odstotkov), posavska (14,7 odstotkov), podravska (12,7 odstotkov) in savinjska regija (11,3 odstotkov) (preostalih osem regij je zastopanih z 0,7-7,3 odstotkov).

Mreža za pravičen prehod združuje organizacije in posameznike, ki si prizadevajo za kakovostne in vsem dostopne javne storitve, med drugim za korenite izboljšave javnega potniškega promete, ter širše za bolj solidarno, demokratično in okoljsko vzdržno družbo.