To življenje je kot gledališka igra in ti imaš karto da lahko prisostvuješ tej predstavi.

Vstopiš v to gledališče in čakaš, da se na odru predstava začne in ker se ne, ti postane dolgčas in se počasi začneš jeziti, ker se na odru nič ne dogaja. Zastor pade in predstave je konec.

Če ne prej takrat spoznaš, da si bil(a) ti tekstopisec, režiser, igralec in hkrati gledalec te predstave.

To življenje od tebe in mene zahteva, da v sebi spoznaš kdo in kaj si in da v njem odigraš vse vloge, ki si si jih zadal(a) preden si prišel v to življenje.

Če verjameš ali ne nihče si ni zadal vloge, da bo delal tu za skupno slabo, ampak vsi samo in zgolj za skupno dobro, za sožitje, ljubezen in mir.

Nisi bil(a) poslan(a) v to življenje zato, da bi te bilo strah in da si ne bi upal(a) povedati to kar čutiš in misliš ampak zato, da se z izražanjem resnice in pravice začneš osvobajati od lažnega sebe.

Lepo povedano ampak kako to storiti? Recept je sila preprost; S poglabljanjem vase in z znanjem o sebi lahko čutiš več ljubezni, več sočutja in več dobrote do sebe in vseh okoli tebe.

Spremeni iluzijo tragedije v resničnost tega trenutka večnosti preden zastor življenja na odru tvojega gledališča pade.

Stoyan Svet