| Piše: Andreja Paljevec
 Človeška zavest ustvarja in oblikuje objektivno snovno resničnost
Psihokineza je parapsihološka sposobnost vplivanja na predmet ali dogodek, ne da bi pri tem uporabili telesno moč. Obširen seznam psihokinetičnih pojavov, pri katerih človek zgolj z močjo duha premika predmete na daljavo, zajema upogibanje žlic, obračanje ključa v ključavnici brez dotika, levitiranje ali lebdenje težkega pohištva ali ljudi, materializacijo ali dematerializacijo predmetov, premikanje, skakanje ali letenje predmetov po sobi, neposreden vtis slike na filmski trak, ne da bi uporabili fotoaparat …
Eden prvih ljudi, ki je spodbudil znanstveno raziskovanje psihokinetičnih pojavov, je bil začetnik sodobne zahodne znanosti Francis Bacon (1561-1626). Predlagal je, naj znanstveniki raziščejo, kako lahko domišljija pri metanju kocke vpliva na končni izid.
Številna poročila o levitaciji stolov, miz in celo ljudi zasledimo v devetnajstem stoletju, ko se je v Angliji in Ameriki razmahnil spiritualizem. Na spiritističnih seansah, kjer so se sporazumevali z umrlimi, je prihajalo do nenavadnih pojavov, kot so premikanje, vrtenje in dviganje miz v zrak, trkanje, eterična svetloba in glasba. Mnoge seanse so vodili šarlatani in prevaranti, kar je na spremljajoče psihokinetične učinke vrglo slabo luč.
V začetku dvajsetega stoletja, ko je spiritizem zatonil v pozabo, so raziskovalci sicer že zbrali množico anekdotičnih poročil, niso pa imeli trdnih dokazov za dejanski obstoj psihokinetičnih pojavov. Raziskave so preselili v laboratorije. Eden prvih znanstvenikov, ki je psihokinezo sistematično raziskal v laboratoriju, je bil dr. Joseph Banks Rhine. Leta 1934 je začel s poskusom, pri katerem so prostovoljci metali dve kocki. Njunemu padanju in kotaljenju sicer ni bilo mogoče slediti s pogledom, a Rhinovi statistično izmerjeni izidi so pokazali, da so nekateri ljudje sposobni nadzirati gibanje kocke. Med testiranjem je proučeval tudi druge dejavnike, denimo vpliv razpoloženja, telesne pogoje, pričakovanja glede na rezultate, vpliv negativno naravnanih in skeptičnih opazovalcev.
Sodobni parapsihologi so pri psihokinetičnih eksperimentih tudi pri povprečnih ljudeh dobili presenetljivo dobre rezultate. Ugotovili so, da je pri doseganju psihokinetičnih pojavov zelo pomembno posameznikovo duševno počutje - ali je napet ali sproščen, srečen ali žalosten, kakšni so njegovo ljubezensko življenje in osebni odnosi, kako na splošno občuti sebe in življenje. Z vajo so se psihokinetične sposobnosti udeležencev okrepile. Odkrili so, da moški pri psihokinetičnem vplivanju prekašajo ženske, mladi ljudje pa so le malo boljši od starejših.
DUH PRED SNOVJO
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je naključno prišlo do enega zanimivejših preskusov psihokinetičnih sposobnosti povprečnega človeka. Osem članov Združenja za psihikalne raziskave v Torontu se je zbralo, da bi z uporabo uma ustvarili prikazni in duhove. V duhu so ustvarili domišljijskega pokojnika, ki so ga poimenovali Filip, s katerim so navezali stik. Pri tem so dosegli številne spremljevalne psihokinetične učinke: premikanje in levitacija mize in drugih predmetov, pojav nenavadnih zvokov in svetlobe. Ugotovili so, da psihokinetičnih pojavov ne ustvarjajo duhovi, temveč mentalna energija udeležencev seanse.
Na podlagi tega eksperimenta so nastala pravila, kako ustvariti skupino, ki bi uspešno ustvarila psihokinetične pojave. Zanjo so potrebni najmanj štirje ljudje, saj psihokinetični pojavi zahtevajo veliko miselne energije. Skupina mora delovati ubrano kot družina v sproščenem in prijateljskem ozračju. Biti mora motivirana, radovedna in željna preskušanja. Vsi člani skupine morajo verjeti v obstoj psihokinetičnih pojavov, saj lahko močan skepticizem pri glavnini članov prepreči izvedbo poskusa. Skupina mora ustvariti svojega Filipa, tako da si vsi člani skupine predstavljajo istega človeka. Bolje je, če je Filip dober in prijazen, stvaritev zlega Filipa bi namreč lahko bila za skupino škodljiva. Seveda pa ne gre tudi brez pričakovanja čudeža in potrpežljivosti. Skupina iz Toronta se je srečevala nekaj mesecev vsak teden po nekaj ur, preden ji je poskus uspel.
Nedvomno so skupine pri doseganju psihokinetičnih učinkov močnejše od posameznikov, a obstajajo tudi izjeme. V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je pozornost svetovne javnosti pritegnil izraelski psihik Uri Geller, ki je v hipnozi trdil, da so njegove nadčutne sposobnosti, kot so psihokineza, telepatija, jasnovidnost … posledica srečanja z nezemljani, s katerimi je v stiku že od tretjega leta. Poročila o njegovih sposobnostih med drugim navajajo upogibanje jekla, platine in drugih kovin, vplivanje na meritve Geigerjevega števca, odklon kompasne igle, dematerializacijo predmetov, vpliv na predmete brez neposrednega telesnega stika, denimo letanje predmetov po zraku ali ponovno tiktakanje pokvarjenih ur; vpliv na magnetometer in odtis podobe na fotografskem filmu … In to vse samo z mentalno močjo.
ZAVEST USTVARJA SVET
Znanstveniki na Princetonskem inštitutu so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja podali obširno poročilo o več kot 515 različnih znanstvenih psihokinetičnih eksperimentih. Povabili so prostovoljce, da zgolj z uporabo uma spremenijo strukturo kovinskega dela, premagajo zakon verjetnosti z vrtenjem kovancev in metanjem kocke, spremenijo temperaturo v dobro zaščitenem okolju, zmotijo delovanje občutljivih magnetometrov, vplivajo na plastične in kovinske krogle, da padajo po nenaključnih vzorcih.
Ti poskusi so dokazali, da je psihokineza resnična, in s tem načeli splošno temeljno predstavo o resničnosti. Znanost pravi, da je resničnost »tam zunaj« neodvisna od nas in naše zavesti. Psihokinetični eksperimenti pa kažejo, da je pravzaprav človeška zavest ta, ki ustvarja in oblikuje objektivno snovno resničnost. To pomeni, da naša zavest pomaga ustvarjati svet in da ta ni povsem neodvisen od našega uma. To radikalno znanstveno paradigmo je morda najbolje povzel britanski astronom in fizik Arthur Eddington: »Čudež stvarstva ni bil ustvarjen nekoč v megleni preteklosti, pač pa nastaja nenehno z zavestnim umom.«
Andreja Paljevec
Foto: Uri Geller med znanstvenim testiranjem v bolnišnici Foch v Franciji |
NE ZAMUDITE
Tudi Slovenija ima talente za draženje Nejevernih Tomažev in ’mainstreama’
Prispeval/a: Yoda dne nedelja, 18. oktober 2026 @ 12:35 CEST
Slovenec, ki uči telekinezo, Mitja Jereb
https://www.youtube.com/watch?v=tQJHiGTN8_o
MIT TECHNOLOGY - Mitja Jereb
https://www.youtube.com/@mittechnology-mitjajereb2658
Telekineza moč uma in kako Jo razviti
https://zanimivo.eu/telekineza-moc-uma-in-kako-jo-razviti
-
Drugi primeri neafirmiranih vplivov zavesti na materijo
O Mitji ne gre dvomiti, pozdravljam njegov pristop in rezultate. Želim opozoriti na nekatere druge manj spektakularne dokazljive ’pojave’ od katerih so nekateri ponovljiv rezultat tehnologije Upravljanja z informacijami po dr. Grabovoju, nekateri so samonaučeni, tretji pa so enkratni spontani dogodki. Spodaj sem telegrafsko zapisal nekaj primerov, izčrpno pa je in bo še več zapisano na Yoda portalu.
Pri zdravljenju svojega medicinsko neozdravljivega kroničnega iritantnega dermatitisa z koncentracijo na zdravilni Grabovojev skalar in na mesto alergije sem imel priliko opazovati pri vsaki dnevni terapiji izginevanje mehurčka, ki se je vračal s čedalje večjo zakasnitvijo. In tistega lepega dne po slabih 3 mesecih se ni več vrnil. To je bil viden večkrat dnevno ponovljiv vpliv na telo, ki je najlažje dosegljiv po besedah Mitje Jereba.
Vsakogar je možno naučiti razblinjanje oblakov (brez Grabovojevih tehnologij). To sem sam velikokrat izvedel s 100 % ponovljivostjo. Pri tem je moja koncentracija in visualizacija (pod)poprečna. Uporabiš astralen – nefokusiran pogled in oblak opazuješ kot, da ga več ni. Vstrajaš do konca brez vmesnega preverjanja. Ne govori okolici, ker bodo mentalno nehote ovirali in preprečili razpustitev oblaka.
Nedokazljivo in neponovljivo sem ’popravil’ hladilnik na razdaljo cca 500 km s skalarjem 444 morda zaradi specifične psihične angažiranosti. Na ta način nisem sposoben ’popraviti ’ žarnice v svojem avtu, kaj šele kaj drugega. Morda kdaj v bodočnosti. V določenem obdobju mojega življenja pa so serijsko pregorevale žarnice v sobi s pokom in sesutjem, kakšna svetilka na cesti je ugasnila. Omare so pokale in škripale ponoči.
Na druženjih ter inicijacijah nekdanje teozofske skupine se je materializiral vibuti v znatnih količinah, bil sem priča materializaciji slivic, nekaterim se je v Indiji materializiral vibuti pod posteljo, itd. So bile še nekatere druge spektakularne materializacije. Videl sem stigmo v živo. Enkrat se mi je materializiralo nekaj zrn peska v postelji. A za vse to ne jamčim v prvi osebi – tudi sebi vsega ne verjamem.....
-
-
Yoda
https://yoda4newage.wixsite.com/4newage/
Popravek in dodatek
Prispeval/a: Yoda dne nedelja, 18. oktober 2026 @ 19:03 CEST
Pomotoma sem navedel 500 km, a to je seštevek poti tja in nazaj. Torej popravilo hladilnika – morda - na daljavo 250 km. Tu je še zdravljenje na daljavo kar ni telekineza je pa povzročanje fizičnih sprememb.
Prijatelj je eliminiral daljinsko raka pri sorodnici ki ga ni bilo možno operativno odstraniti zaradi lokacije. Ne vem po katerem načinu je deloval. A medicina je potrdila izginotje bolezni.
Ezoterična bratovščina kakih 10 ljudi je 3x rešila mojo mamo smrti pri njenih okroglih 80 letih. 2X so me klicali na urgenco, da se pridem poslovit, ker je grozila zadušitev zaradi zastoja vode v pljučih.
Tretjič je dobila pljučnico in ’čudežno’ okrevala v rekordno kratkem času. Njen zdravnik in njena zdravnica sta izjavila da je to čudež, a nista vedela za delovanje skupine niti za izjavo kolega, kolegice.
-
-
Yoda
https://yoda4newage.wixsite.com/4newage/