*******************
Kako naj molčim ko strah -
strah me je temine v duši,
ko zgnil žarek tvoje ljubezni,
zato kričim v tihoti,
da ne spoznaš šibkosti mojega srca.

Saj dal sem kot sanjam,
dal sem ti vse.
Izpraznil dušo besed čustev,
vse imaš ti, ker dal sem jih le tebi.
Poznaš sedaj vse labirinte moje.
Skrivnosti več za tebe v meni ni.

Slišim še šepet, poljubi me tako..
čut poljub ustnic tvojih -
pustil spomine lepote,
tudi rane je globoke,
da ko te ni hrepenim po tem,
kar ne smem od tebe želeti

Ker si me kakor samo ti znaš ljubila,
zato spomine lepe rane globoke -
objemi poljubi tvoji -
ljubezen tvoja je pustila,
nepoznane prej bolečine.

Tako si me ljubila,
da ne morem molčati,
ne morem ti pisati,
s teboj ne govorim,
kako naj zdaj molčim?

Ker brez pisati besede verzov
o tebi, srce ne zmore.
Kako naj zdaj molčim.
ko le pogled v oči želim,
pogled v dušo tvojo,
po kateri hrepenim.

Pusti vse doma -
in pridi sem,
le prinesi dušo tvojo -
le to - tebe si želim,
po tebi hrepenim.

To “molitev” za nocoj.
da na srcu tvojem počivati želim
to je kar ne smem želeti,
po tem po duši tvoji srce hrepeni.
****************